Do leta 1922 je družina Thurn stanovala v glavnem v svojem gradu v Pliberku, kjer je bila tudi gozdna uprava. Po letu 1919 so bila njihova posestva na območju Ravne, Mežice, Slovenj Gradca, Prevalj in Radovljice ločene od gozdne uprave z novo državno mejo. Zato je bila leta 1922 za te posesti osnovana gozdna uprava na Ravnah. Tudi družina Thurn Valsassina se je preselila na grad Ravne.
Gozdna uprava
Anton Metarnik je bil pri grofu revirni gozdar v Mežici. Po smrti knjigovodje Josipa Zormana pa je Metarnik prevzel tudi njegove posle. Stanko Štangl je bil revirni gozdar za Navrški vrh in Uršljo goro. Pratnekar je bil revirni gozdar pri Godcu. Na njegovo mesto je kasneje prišel Valentin Savinc. Maks Enci je tri leta prakticiral, nato pa po odhodu Stanka Štangla postal revirni gozdar za območje Kotlje – Uršlja gora. Gustav Hrubeš je bil direktor, a med uslužbenci ni bil preveč priljubljen. Za njega je moral Matija Apohal na njegovo ime prevzemati les. Po Hrubeševem odhodu na gozdni upravi ni bilo več direktorja. Vse posle na tej upravi je potem vodil Janko Rožman, ki je bil zelo pošten in dober ter se je z družino Thurnov zelo dobro razumel.
Praktikant je bil Imre Cilcer, Obertavč je bil nadgozdar, Štern drvarski delovodja, Založnik pa lovski čuvaj.
Grad Ravne
V času Douglasa Thurna je bil glavni kuhar na gradu Francoz. Največ pomožnih kuharic in drugega pomožnega osebja je bilo iz Češke.
Grofica je imela svojo komornico. To sta bili Julijana Hotowi ter Irma Morak. Grof je imel tri komorne strežaje (Josef Bečvar, Johan Hinterecker in Martin Kutschera). Kočijaži so bili: Sarija, Dolenac in Filip Tola, poznejši šoferji pa Sitzki, Dolenac in Tola. Ta je bil med drugo svetovno vojno in še nekaj časa po njej šofer v tovarni. Pomožne kuharice so bile: Marija Stopar, Marija Verčko in Helena Apohal, perici pa Toni Močilnik in Ivanka Kolar.
Pri grofih Thurn se je leta 1905 kot 15-letno dekle zaposlila sobarica Jožefa Puh, por. Wlodyga. Po njeni poroki je na njeno mesto prišla njena sestra Marija Janžekovič. V kuhinji je nekaj časa pomagala tudi njena mati Antonija Puh. Med prvo svetovno vojno, ko grofov ni bilo na gradu, je imel glavni nadzor nad gradom Maks Leš. Takrat so grad zasedli avstrijski vojaki. Ključe od sob je imela Puhova.
(Ervin Wlodyga)
