V Albrehtovi poeziji je občuten vpliv slovenske moderne, predvsem Cankarja. V zgodnejši poeziji je ta vpliv viden predvsem v opevanju boemskega vitalizma.
Pozneje tematsko ozadje pesmi pogosto predstavlja vojna in njene posledice, pri čemer pesniku poezija predstavlja umik (iz spremne besede k rokopisni zbirki Besede v samoti iz septembra 1943): »V dneh, ko se lomijo svetovi, se človek, ki ni zapleten v neposredno borbo, umakne v samoto. Kakor mati v času pričakovanja svoj plod, tako je dolžan gojiti in negovati vrednote vseh spoznanj in dognanj, ki se mu utrinjajo v samoti. Na razvalinah preteklosti bo bližnja bodočnost skrbno in ljubeče paberkovala za vsemi tistimi zakladi človeškega duha, ki so danes v bolečinah novega rojstva pregaženi in poteptani. Življenje je namreč večna povezanost. In kakor se morda temu upiramo, nosimo vsi skupaj in vsak posebej v najglobljih temeljih svojega bistva dobre in slabe kali svojih prednikov. Od tega, kako te kali oblikujemo in jih skušamo poplemenititi, zavisi življenjska vrednost posameznikov in celih pokolenj, ki dajejo [poslednjim] dobam svojski navdih.«
?
Pesmi je objavljal predvsem v Ljubljanskem zvonu in Slovanu, mladinsko poezijo pa v Angelčku in Vrtcu.
?
Pesmi je objavljal predvsem v Ljubljanskem zvonu in Slovanu, mladinsko poezijo pa v Angelčku in Vrtcu.
Slutnje. Ljubljana: Zvezna tiskarna in knjigarna, 1919. (Kritika Antona Debeljaka v Ljubljanskem zvonu)
Zelena livada. Ljubljana: A. H. & O. F., 1923.
Prisluškovanje. Ljubljana: Vigred, 1926. (Kritika Frana Albrehta v Ljubljanskem zvonu)
Odsevi. Celje: Komisijska založba Zvezne tiskarne, 1929. (Kritika Josipa Vidmarja v Ljubljanskem zvonu)
Eros inferi. Ljubljana: Ivan Gerželj, 1938.
Črni zublji. Rokopis. 1942.
Materin obraz: vizije in refleksije. Samozaložba, 1943.
Bolečina. Rokopis. 1943.
Besede v samoti. 1943.
Zrcalo. Rokopis. 1944.
Iz globine. Rokopis.
Naš križev pot. Rokopis.
