Strani iz dnevnika Franca Zupančiča. Zupančič zapiše svoje otožne misli. “Čudno! 16 let študirat, namesto da bi imel človek mirno uživanje študiranja, mora biti zelo zadovoljen, če lahko leži v dežju pod preluknjanimi “celtnami”za gručo kamenja sredi gozda v artilerjijskem ognju in ne varen pred krogljami pušk”.
