skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Map  

Začetek prve svetovne vojne v Avstro-Ogrski armadi

Golie vrtinec bojevitega navdušenja sredi vročega poletja 1914 ni posrkal vase. Vojna, ki je izbruhnila, ni bila njegova vojna. Read more
Oborožena sila habsburške monarhije je bila vsega spoštovanja vredna vojska, ki je leta 1911 imela na voljo kar 1462886 mož (1299 majorjev, 548 podpolkovnikov, 356 polkovnikov, 144 generalmajorjev, 69 podmaršalov ter Feldzeugmeistrov in generalov konjenice). Med poklicnimi vojaki je bilo leta 1900 0,6% Slovencev, medtem, ko jih je naš jezik obvladalo bistveno večje število (leta 1904 7,3%). Slovenci, ki so jih leta 1910 v zahodni polovici dvojne monarhije po kriteriju občevalnega jezika našteli 1255620 (2,44% prebivalstva celotne Avstro-Ogrske), so tedaj mogli na bojno polje postaviti 36361 mož (2,4% žive sile cesarske in kraljeve armade). Med enotami s slovenskim moštvom je bil najznamenitejši 47. spodnještajerski polk, ki se je proslavil v prvi bitki pri Custozzi leta 1848, cesar pa se je močno zanašal tudi na 17. kranjski polk. Franc Jožef je v armadi videl poslednji branik cesarstva in najmočnejšo oporo prestolu.

Ob začetku 1. sv. vojne, septembra 1914, se je Golia kot avstro-ogrski nadporočnik boril na galicijski fronti, kjer so drug za drugim spodletevali načrti generalov. Armade ruskega carja so zasedle vzhodni del dežele z glavnim mestom Lvovom  vred ter pritiskale proti Krakovu. Carjeve čete so obkolile trdnjavo Przemyśl in se vsule na zahod.

Kmalu se je odločil, da bo prebegnil na rusko stran. Prvi poskus prebega v decembru 1914, ko se je fronta ustavila na Karpatih,  se mu je ponesrečil, zato je prišel do spoznanja, da bi bilo bolj prav, če prebegne s celim bataljonom. Dosegel pa je bolniški dopust, ki ga je preživel v Ljubljani in Dolenjskih Toplicah. Nato je nekaj časa služboval pri  zaledni enoti v na Ptuju. Junija 1915 je bil ponovno poslan na galicijsko fronto.

Vir:
GRDINA, Igor. Arduš, pejmo še v bar! V: O Ester - o Renée : izbrane pesmi.- Str. [122]-175.
KOMELJ, Bogo. Pavel Golia (1887-1959). V: Dolenjski razgledi ISSN: 1318-0827.- Sn. 3, št. 7 (20. XII. 1979), str. 106-110.

Photo gallery

Filtering options

Search

Content type

CATEGORIES
CATEGORIES
CATEGORIES
CATEGORIES

Organisation

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam