Trije uredniki v enem letu
Pisalo se je leto 1950 – nenavadno, bi rekli nekateri. Nekatere je očarala prva prava avtocesta v Jugoslaviji, imenovana »Cesta bratstva in enotnosti«, druge, predvsem v svet zazrte kmetovalce, pa je prevzel kikiriki, ki so ga pričeli gojiti v okolici Nove Gorice, nameravali pa so ga zasaditi tudi na Celjskem. Dinamično je bilo tudi pri Celjskem tedniku – v enem letu so se zamenjali kar trije uredniki.
Read morePrvih 15 številk je uredil še Lojze Jurc, toda ko je na hitro odšel v Ljubljano, tudi vsemogočni okrajni komite ni mogel zapolniti praznine kar čez noč. Posle urednika so tako za tri tedne zaupali najstarejšemu po stažu Juretu Krašovcu. Uredil je le tri številke, v tem času pa je okrajnemu komiteju le uspelo najti primernega urednika. To mesto je prevzel Tone Maslo, a ne za dolgo - uredil je le 18 številk, nato pa so mu z vojaškega odseka poslali vabilo na dvomesečne orožne vaje.
Novi »šef« je postal znani celjski režiser Branko Gombač. Njegovi takratni sodelavci vedo povedati, da je Gombač pokazal velike režiserske sposobnosti tudi pri izdaji Celjskega tednika. List je izhajal le vsak drugi teden na samo dveh straneh. In vzrok? Ni bilo papirja, zato preveč napornega dela ni imel, če izvzamemo krajšanje člankov. Se je pa lotil dela pri časopisu nadvse resno in ambiciozno. Sam je napisal večino člankov, pretežno gledaliških kritik in esejev, za drugo pa je itak ostalo zelo malo prostora. Tako je prišel do spoznanja, da lahko časopis piše in ureja en sam človek, zato je uredništvo enostavno razpustil (mogoče tudi po naročilu).
Novi »šef« je postal znani celjski režiser Branko Gombač. Njegovi takratni sodelavci vedo povedati, da je Gombač pokazal velike režiserske sposobnosti tudi pri izdaji Celjskega tednika. List je izhajal le vsak drugi teden na samo dveh straneh. In vzrok? Ni bilo papirja, zato preveč napornega dela ni imel, če izvzamemo krajšanje člankov. Se je pa lotil dela pri časopisu nadvse resno in ambiciozno. Sam je napisal večino člankov, pretežno gledaliških kritik in esejev, za drugo pa je itak ostalo zelo malo prostora. Tako je prišel do spoznanja, da lahko časopis piše in ureja en sam človek, zato je uredništvo enostavno razpustil (mogoče tudi po naročilu).