skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Map  

Spomenik NOB na Trgu svobode v Mariboru

Največji javni bronasti spomenik v takratni Jugoslaviji je bil odkrit 27. novembra 1975 ob proslavi dneva republike.

Zgodba o postavitvi mariborskega spomenika NOB se je vlekla kot jara kača. Že leta 1961 je spomeniška komisija pri Okrajnem ljudskem odboru Maribor odobrila Tihčev osnutek za spomenik, ki ga je kipar načrtoval skupaj z arhitektom Jaroslavom Černigojem, vendar do realizacije ni prišlo. Spomladi leta 1966 je Sklad za postavitev spomenika razpisal republiški natečaj. Izmed 21 umetnikov je žirija podelila prvo nagrado Tihcu. Tudi ta osnutek ni bil realiziran. Leta 1971 je Skupščina občine Maribor ustanovila komisijo, ki se je najverjetneje poskušala izogniti Tihcu in njegovim rešitvam, saj je k sodelovanju povabila kiparja Borisa Kalina in Stojana Batiča. Zaradi burnih odzivov strokovne javnosti so se septembra 1973 morali odločiti za interni razpis. Konec oktobra so poslali vabila Dragu Tršarju, Slavku Tihcu, Stojanu Batiču, Zdenku Kalinu in Borisu Kalinu. Vabilo sta sprejela le Tihec in Tršar, s katerima je občina januarja 1974 vendarle sklenila pogodbo. Ta ni zapovedovala umetniške izvedbe spomenika, pač pa je izražala le zahtevo, da naj bo »komunikativno sporočilo in izpoved o delavskem boju, narodnoosvobodilnem gibanju, revoluciji, trpljenju in zmagi Maribora ter severovzhodne Slovenije« razumljivo takratnim in bodočim rodovom. Konec oktobra sta žirija in Odbor za postavitev spomenika izbrala Tihčev projekt. Za tem so se dela začela izvajati po hitrem postopku, saj so spomenik nameravali odkriti v manj kot letu dni. Do leta 1975 je bilo v igri že sedem lokacij: na Piramidi, ob Dravi, ob magistrali pri Spomeniku talcev, na Trgu svobode, na ploščadi pred Hotelom Slavija, na osi Trg svobode–Maistrov trg in v parku ob Ulici Moše Pijada. Aprila so člani žirije skupaj s kiparjem in z arhitektom odločali o končni lokaciji tudi s pomočjo makete, ki so jo izdelali delavci mariborske gledališke delavnice. Izbrali so južni del Trga svobode.

Po Tihčevi maketi je sledila izdelava modela, ki se ga je lotilo gradbeno podjetje Stavbar, izdelava kalupov iz poliuretanske mase in odlivanje v bron. Jedro so odlili v livarni Torzo v Sesvetah pri Zagrebu, odlitki trakov in baze pa so bili narejeni v Jesenicah na Dolenjskem. Breda Kolar Sluga je v Tihčevi korespondenci našla podatek, da je pri vseh delih sodelovalo približno 250 asistentov, izvajalcev in pomočnikov. Spomenik je tehtal 25 ton, stroški za njegovo izdelavo in postavitev so znašali približno 8 milijonov dinarjev, kar bi danes naneslo nekaj čez 2,2 milijona evrov.

Danes ima spomenik NOB status kulturne dediščine, pri Zavodu za varovanje kulturne dediščine (ZVKD) pa že kar precej časa pripravljajo razglasitev za spomenik lokalnega pomena.

Read more

Od odločitve, da se Maribor primerno pokloni žrtvam druge svetovne vojne, pa do postavitve spomenika je tako preteklo lepo število let. Problemov ni predstavljal le denar, težava je bila tudi izbor lokacije in seveda procedure javnih natečajev za spomenik sam. Končno je izbor pripadel Trgu svobode in Slavku Tihcu.

V Mariboru rojeni Slavko Tihec (1928–1993) je prišel v stik s kiparstvom že na gimnaziji. Diplomiral je na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, tam kasneje tudi predaval, svoji umetnosti pa je ostal zavezan vse življenje. Leta 1959 je ob pomoči arhitekta Branka Kocmuta naredil svojo prvo javno plastiko – spomenik Pohorskemu bataljonu na Osankarici. V glavni tok sodobnega kiparstva pa je Tihec vstopil na prehodu v 60. leta s kovinskimi listnatimi oblikami (semaforji). Kasneje je napravil še dva pomembna izrazna premika s kinetičnimi objekti (akvamobili) in z vezanimi jedri (kontejnerji). Iz zadnjih izhaja tudi mariborski spomenik NOB. Gre za enega redkih javnih spomenikov na območju Slovenije, ki je zrasel iz kontinuitete umetnikovega ustvarjanja. Vanj je avtor zajel rešitve, ki jih je raziskoval že v svojem zgodnjem opusu. Sam je mariborski spomenik dojemal kot svoje življenjsko delo. Pravijo, da je človek intimno sprejet v družbo šele takrat, ko dobi vzdevek. Toliko bolj mora ta rek veljati za spomenik, ki so mu prebivalci mesta po protagonistu ameriške detektivske serije, gologlavem detektivu Kojaku, nadeli vzdevek Kodžak.

Photo gallery

Location

Show location

Information

Author of the digital collection

Gabrijela Kolbič

Keywords

Javni spomeniki, NOB, Trg svobode, Maribor, SLOVENSKO KIPARSTVO, KIPARJI, Tihec, Slavko

Published

29.01.2021 09:54

Modified

29.01.2021 09:56

Filtering options

Search

Content type

CATEGORIES
CATEGORIES
CATEGORIES
CATEGORIES

Organisation

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam