skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Map  

Rastlinsko prebivalstvo parka

Poleg umetelnih nasadov trajnic, enoletnic in eksotičnih rastlin v posodah, ki so značilno zaznamovale parkovni prostor, so bile pomembne še številne druge rastline, predvsem grmovnice in drevje, ki v bistvu ustvarjajo park. Opis iz leta 1894 govori o listavcih vseh vrst, ki se menjujejo z vitkimi, visokimi smrekami, duglazijami, eksotičnimi bori in tisami, ki so jih pridobivali iz mestne drevesnice na Jožefovem hribu.

Read more
Rasle so tudi številne eksotične vrste, ki so jih večinoma kupovali v tujini in so v Celje prispele po železnici. Iz zgodnejšega obdobja, z začetka 20. stoletja, izvirajo številni primerki azijskega ginkovca, ki je slikovit zlasti jeseni z zlatorumeno barvo in s svojimi nenavadnimi dvokrpimi listi. Rdečelistne bukve, debele lipe, povešavi gabri, celo redka maklura, sorodnica murve, jeseni žareče rdeči ambrovec in bele breze, pisane platane, jeseni rjavo obarvani ameriški hrasti, vitki, temni stebri starih smrek in klekov, romantične magnolije, cercidifil, jerebika, parkovne sorte jablan, tulipanovci, gledičije, vse to kljub zmanjšanemu prostoru še vedno ustvarja privlačno in razgibano parkovno okolje.
Nepogrešljiva drevesna vrsta, ki priča o starem poreklu parka, je seveda divji kostanj, to lepo in značilno parkovno drevo, ki zaradi bolezni žal vedno bolj izginja. Povsod tam, kjer želijo ohraniti zgodovinski spomin in duh starih mestnih in zdraviliških parkov, pa tudi gostinskih vrtov in drevoredov, ga ponovno sadijo in skrbno negujejo. Z večjo pozornostjo danes tudi v Celju.

Photo gallery

Filtering options

Search

Content type

CATEGORIES
CATEGORIES
CATEGORIES
CATEGORIES

Organisation

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam