skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Map  

Z izrazom karneval označujemo pustni čas, pa tudi vse kar sodi k pustovanju: maskiranje, pustne sprevode, plese v maskah, gostije …

Read more
Ptujski karneval ima dolgoletno tradicijo. Prva pustna karnevalska povorka na Ptuju se je dogodila na pustni torek, 25. februarja 1873. Meščani so se po mestu vozili s štirimi vozovi, 20 je bilo konjenikov, številni našemljenci pa so hodili kar peš. Naslednje leto se je čez mesto že vila velika povorka pustnih mask, v kateri je bilo udeleženih 14 vozov, 16 konjenikov in okoli 60 v kostume oblečenih meščanov. V povorki so bile tudi maske duhovnikov, zato je povorka pri Cerkvi sprožila val ogorčenja. Vsi udeleženci karnevala so bili denarno kaznovani, a Ptujčani so kljub kaznim in prepovedim ohranili praznovanje pusta.

Zamisel o organiziranem kurentovanju modernega časa sega v petdeseta leta dvajsetega stoletja. Takrat se je Dragu Haslu, ravnatelju ptujske gimnazije in študijske knjižnice, etnologinji in umetnostni zgodovinarki dr. Štefki Cobelj in drugim porodila ideja, da bi vsako leto organizirali večjo pustno prireditev na Ptuju, s katero bi preprečili izumiranje še obstoječih pustnih običajev. Prireditev naj bi bila etnografskega značaja, poimenovana pa Ptujsko kurentovanje, po kurentu, najbolj znani maski s Ptujskega polja. Tako je bilo 27. februarja 1960 na Ptuju izvedeno prvo kurentovanje, ki ga izvajamo še danes. Pripravilo ga je Zgodovinsko društvo Ptuj skupaj z etnografsko skupino iz Markovcev. Potekalo je v popoldanskih urah po ptujskih mestnih ulicah. Na čelu povorke so plesali kopjaši ob spremstvu domače godbe, sledili so jim orači, rusa, medved, vile, piceki in kurenti. Prireditev je požela veliko zanimanja, obiskalo jo je več kot 5000 ljudi, dogajanje pa je snemala tudi RTV Ljubljana.
Leta 1961 so se markovškim maskam pridružiliše ploharji iz Cirkovcev, orači iz Lancove vasi in pustni pogrebci iz Hajdine. Že naslednje leto je prireditev presegla lokalne okvirje z udeležbo cerkljanskih laufarjev in borovega gostüvanja iz Predanovec vPrekmurju. V naslednjih letih je prireditev dosegla mednarodne razsežnosti, sajso se domačim maskam pridružile še tradicionalne maske iz Hrvaške, Srbije, Makedonije, Avstrije, Bolgarije, Italije, Madžarske, idr.

Med letoma 1962 in 1992 je prireditev potekala zgoščeno v enem dnevu: dopoldan so se na bližnjem stadionu predstavile tradicionalne pustne skupine iz bližnje in daljne okolice in tujine, v popoldanskih urah pa je stekel sprevod tradicionalnih in karnevalskih mask po mestnih ulicah. Leta 1992 je bila prireditev razširjena na nekaj dni, od leta 1994 pa traja kurentovanje 11 dni. V času Ptujskega kurentovanja potekajo številne prireditve, pomembne za ohranjanje in razvoj kulturne dediščine in etnološke tradicije. Kurentovanje se začne v soboto, teden dni pred pustno nedeljo. Takrat se v sprevodu po mestnih ulicah predstavijo tradicionalni slovenski pustni liki, župan pa karnevalskemu princu prepusti oblast v mestu. Sledijo vsakodnevni nastopi pustnih šem v mestu in karnevalskem šotoru, osrednji dogodek kurentovanja pa nastopi na pustno nedeljo s pustnim sprevodom tradicionalnih pustnih mask ter sodobnih karnevalskih skupin. Na pustni torek sledi pokop pusta in vrnitev oblasti mestnemu županu.

V petdesetih letih svojega obstoja se je ptujski karneval preoblikoval v največji etnografski pregled šem na Slovenskem in v karneval evropskega formata, kar je leta 1991 potrdil tudi sprejem mesta Ptuj v Združenje evropskih karnevalskih mest (FECC). Leta 1999 je Ptuj po vzoru zahodno evropskih karnevalov dobil nov karnevalski lik - princa karnevala. Izbran je med tistimi prizadevnimi posamezniki, ki delujejo v duhu ohranjanja bogatega šemskega izročila na Ptujskem. Prinčevo ustoličenje poteka 11. novembra, na praznik sv. Martina, njegov mandat pa traja eno leto. Ima vlogo promotorja Ptuja, ptujskega kurentovanja ter šemske tradicije na Dravsko-Ptujskem polju in je glavni protokolarni vodja kurentovanja: sprejema pomembne goste, pozdravlja obiskovalce, je na čelu pustnih povork, deli nagrade in priznanja nastopajočim ...
Prvi princ karnevala Gašper I. je oblast nad kurentovanjem in mestom prevzel leta 2000. Naslednje leto je drugi princ karnevala Matevž Zoki na svoji domačiji v Budini pri Ptuju priredil t. i. kurentov skok. S to prireditvijo se ohranja staro izročilo, ki pravi, da si kurenti po svečnici lahko nadenejo zvonce in začno izvrševati svoje poslanstvo. Od takrat naprej si kurenti vsako leto 2. februarja, ob 24. uri prvič nadenejo zvonce, zaplešejo ob ognju ter začno odganjati zimo in v deželo klicati pomlad. Z leti se je ta prireditev uveljavila kot uradni začetek pustnih aktivnosti na Ptujskem.



Location

Show location

Information

Categories

ethnology

Author of the digital collection

Melita Zmazek

Partners

Stanko Kozel

Keywords

KARNEVALI, MASKE, Ptuj, pust, PUSTNI OBIČAJI

Published

25.08.2014 12:26

Modified

09.10.2018 10:19

Filtering options

Search

Content type

CATEGORIES
CATEGORIES
CATEGORIES
CATEGORIES

Organisation

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam