Od čitalniških »bésed« do velikih prireditev
V čitalnici so se odvijale prireditve v slovenskem jeziku s petjem, instrumentalno glasbo, z dramskimi in gledališkimi prizori ter različnimi predavanji. Imenovale so se »bésede«. Sledila je zabava s plesom ali celo tombolo. Člani čitalniških društev so se med seboj tudi obiskovali in s prireditvami širili slovensko narodno zavest. Read more
Kranjčani so želeli ustanoviti tudi sokolsko telovadno društvo. Zato je 29. junija 1864 osemdeset članov Južnega Sokola iz Ljubljane obiskalo Kranj. Člani kranjske Narodne čitalnice so jih sprejeli na Laborah, ob zvokih godbe pa so jih pospremili v mesto. V župnijski cerkvi je bila sveta maša, na Stari pošti slovesno kosilo z občinskimi možmi. Popoldne so se poklonili spominu na dr. Franceta Prešerna in imeli telovadni nastop na travniku pod Gaštejem. Zvečer pa so bili navdušeni nad čitalniško prireditvijo in zabavo, ki je trajala do druge ure zjutraj.
Mag. Marjana Žibert: Al' žlahtne kranjske tam cvetó besede (F. Prešeren): 150 let Narodne čitalnice v Kranju. Gorenjski muzej, Kranj 2013 (razstavni katalog).
Mag. Marjana Žibert: Al' žlahtne kranjske tam cvetó besede (F. Prešeren): 150 let Narodne čitalnice v Kranju. Gorenjski muzej, Kranj 2013 (razstavni katalog).
Index
- 150 let Narodne čitalnice v Kranju
- Na poti do veljave slovenske besede
- Zakaj čitalnice?
- Začetki v letu 1863
- Od čitalniških »bésed« do velikih prireditev
- Na poti do današnjih kulturnih ustanov v Kranju
- Spomin na pesnika dr. Franceta Prešerna
- Gledališka dejavnost v Kranju
- Od petja do glasbene šole
- Od čitalniške do ljudske knjižnice
- Kranj bi moral imeti muzej
- Praznovanja obletnic kranjske Narodne čitalnice
- Častni člani Narodne čitalnice v Kranju