Map  
Mušičeva ulica v Novem mestu se od leta 1993 imenuje po arhitektu Marjanu Mušiču. Potek: od ulice Valantičevo ob tovarni Revoz do Gubčeve ulice. Obsega 8 hišnih številk. V letih 1961 do 1993 je bila to Kotarjeva ulica. Read more
Marjan MUŠIČ Arhitekt, konservator, univerzitetni profesor in akademik
Rodil se je 16. novembra 1904 v Kandiji (brat Alojza, Draga in Jurija). Že leta 1920 je s 24 risbami sodeloval pri kulturno umetniški manifestaciji »novomeška pomlad«. Po maturi na novomeški gimnaziji se je leta 1923 vpisal na študij arhitekture v Ljubljani, kjer je bil Plečnikov učenec. Pod njegovim vodstvom je Mušič oblikoval svoje nagnjenje do kulture prostora in bivanja. Že v seminarskih delih se je lotil urbanistične problematike Novega mesta.
Po vojni je bil redni profesor za zgodovino arhitekture na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Kot arhitekt in izvedenec za spomeniško-varstvena vprašanja je sodeloval pri obnovi rodnega Novega mesta, pa tudi v tujini. Prispeval je bistven delež pri obnovi porušenega Zadra, dokumentiral in reševal je renesančne dvorce v Dubrovački Rijeki in odločilno vplival na rešitev mednarodno pomembnega zgodovinskega spomenika Sv. Sofije na Ohridu, bil je član nacionalnega komiteja UNESCO za rešitev spomenikov stare Nubije in Egipta … Leta 1972 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju arhitekture, od leta 1979 je bil redni član SAZU-ja.
V Novem mestu je v letih 1951-1953 vodil ureditev Ljubljanskih vrat, kompleksa Študijske knjižnice s spominsko ložo, preureditev Križatije v stavbo Dolenjskega muzeja, ureditev Glavnega trga, in sicer Spominskega stebra, ploščadi pred Rotovžem, vodnjaka in arkad. V letih 1960-1961je vodil obnovo porušenega in požganega gradu Otočec. Leta 1955 je prejel Trdinovo nagrado, za zasluge k razvoju Novega mesta pa je bil imenovan za častnega občana novomeške občine (1979).
Nekaj del iz njegovega bogatega opusa: Obnova slovenske vasi, zbirka člankov in razprav Arhitektura in čas, Arhitektura slovenskega kozolca, Veliki arhitekti I., II. in III. Z zadnjo knjigo Jože Plečnik se je oddolžil svojemu velikemu učitelju. Novemu mestu je poklonil Novomeško pomlad (1974), korenine svojega porekla pa je razkril z izdajo mladostnih spominov strica Karla Claricija, ki je svoja dijaška leta preživel na Dolenjskem in v Novem mestu - Spomini na mladost (1981).
Umrl je 6. januarja 1984 v Portorožu, pokopan pa je v družinskem grobu na pokopališču v Šmihelu v Novem mestu.

Photo gallery

Location

Information

Categories

history

Keywords

AKADEMIKI, ARHITEKTI, KONSERVATORSTVO

Published

27.12.2012 09:07

Modified

03.01.2013 12:57

Filtering options

Search

Content type

CATEGORIES
CATEGORIES
CATEGORIES
CATEGORIES

Organisation

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam