Izdajatelj – Celjski tednik
V naslednjih letih je Celjski tednik izhajal redno vsak teden in še vedno na 8 straneh. Vsebinske zasnove niso bistveno spreminjali, naklada pa je ostajala pri 9000 izvodih. V številki 10 (13. marca 1959) lahko v kolofonu prvič zasledimo tudi zapisano novo ime izdajatelja. To je bilo časopisno podjetje Celjski tisk, v katerem sta bila združena Celjska tiskarna (leta 1949 nacionalizirana tiskarna Družbe sv. Mohorja) in Celjski tednik.
Read morePodjetje je vodil Ivan Melik - Gojmir, časnik pa je še vedno urejal uredniški odbor z odgovornim urednikom Tonetom Maslom. Jasno izražena želja izdajatelja in uredništva, da bi bil časnik prisoten v vsakem gospodinjstvu, se je pokazala tudi v »agresivnem marketingu«, ki ga lahko zasledimo jeseni leta 1961. V posebnih oglasih so pozivali ljudi, naj naročijo »najboljši pokrajinski časopis v Sloveniji«. »V sedanjem hitrem družbenem razvoju si pač ne moremo zamisliti človeka - družbenega upravljalca, kako bi lahko brez časopisa uspešno izpolnjeval naloge, ki jih pred njega postavlja današnji čas«, je bilo zapisano v pozivu naročnikom, ki so ga objavljali v Celjskem tedniku vsak teden.
Tudi vsebinsko je Celjski tednik postajal vse pestrejši. Poleg stalnih rubrik, v katerih so bralce podrobno seznanjali o vseh dogodkih v občini in okraju, tedenskih notranjih in zunanjih političnih pregledov, obilice zanimivega branja iz domovine in sveta, vesti o nesrečah in še vrste drugih vesti so odprli kotičke tudi za otroke in gospodinje, bolj zahtevni bralci pa so lahko prebirali reportaže iz tujine, ki so jih pisali dopisniki in člani Celjskega tednika. Celjski tednik je polagoma postajal časopis za širšo paleto okusov – tudi zahtevnejših.
Tudi vsebinsko je Celjski tednik postajal vse pestrejši. Poleg stalnih rubrik, v katerih so bralce podrobno seznanjali o vseh dogodkih v občini in okraju, tedenskih notranjih in zunanjih političnih pregledov, obilice zanimivega branja iz domovine in sveta, vesti o nesrečah in še vrste drugih vesti so odprli kotičke tudi za otroke in gospodinje, bolj zahtevni bralci pa so lahko prebirali reportaže iz tujine, ki so jih pisali dopisniki in člani Celjskega tednika. Celjski tednik je polagoma postajal časopis za širšo paleto okusov – tudi zahtevnejših.