Življenjska pot (1904–1944) / Mirko Osojnik
Kuharjev rod
Rod Kuharjevih se je naselil v Mežiški dolini v osemdesetih letih 18. stoletja. Takrat je priimek Kuhar v te kraje prinesel Jurij Kuhar, rojen 19. 4. 1765, sin Antona in Neže Kuhar iz Male vasi pri Globasnici v zamejski Koroški, ki je bil praprapraded naših znanih bratov Kuhar. Leta 1783 se je poročil s hčerko kmeta Zdovca Uršulo Zdovc in se tudi priženil k tej hotuljski kmetiji. Izmed stricev in tet Prežihovih »puǝbov« moramo vsekakor omeniti strica Martina Kuharja (11. 11. 1850), tesarja, ki je umrl 5. 9. 1910 kot »bajtlǝr« pri Encnu (Incnu) v Podgori nad Kotljami. Drugi stric je bil Lenart Kuhar (7. 11. 1859), po domače Tonej v Podgori. Ko se je oženil z Lužnikovo rejenko Marjeto, je postal ponosen kmet, po domače Lužnik v Podgori. Umrl je 19. 10. 1937. Teta naših »puǝbov« je bila Marija Kuhar (6. 11. 1873), ki se je kot Lužnikova dekla omožila z Alojzom Miglarjem in živela do svoje smrti v Logi vesi nad Vrbskim jezerom.1
Vse prve »hotuljske« generacije Kuharjev so bile odvisne od dela na zemlji. Tudi tretjo generacijo je zaznamovalo najemništvo in tesarjenje v bogatih gruntarskih gozdovih in v gozdovih grofa Thurna pod Uršljo goro. Anzanov dedej Anza – Janez Kuhar je gospodaril pri Tonejevi bajti, v strmini in gozdni samoti na Kozarnici ob vznožju Uršlje gore. Če vprašate danes v Kotljah, kje je Tonej, vam bodo pokazali znano vaško gostilno. Moški pri Toneju so bili predvsem tesarji. Trdega dela v svežih gozdovih vajeni kmečki ljudje za v zadušljive tovarne pač niso bili.2
1 Sušnik, dr. Franc: Prežihov Voranc. V: In kaj so ljudje ko lesovi, Maribor 1968, str. 87.
2 Osojnik, Miroslav: Od Kotelj do Prežihove bajte. Ravne na Koroškem 1995, str. 11.
Photo gallery
Index
- Ivan Kuhar - Prežihov Anza: življenje in delo (1904–1944)
- Življenjska pot (1904–1944) / Mirko Osojnik
- Besedna zapuščina Ivana Kuharja / Bojana Verdinek
- Avgust Kuhar: Umor pri Prežihu
- Beno Kotnik: Kmečki praznik v Kotljah julija 1937
