skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Map  

Habe, Stara cesta 52

Prejšnji naslovi: Vrhnika 31 (1890); Vrhnika 185 (1914); Stara cesta 53 (1934) Read more
Domače ime: Mlin na Galetovc (1890); Galetov mlin (1914); Malnar; Habe
Lastniki: Johan Jellouscheg (1824, 1838); dediči Johanna Jelovška (1870, 1879); Tomaž Debevec (1908); Tomaž Habe (1934)

Včasih pritlična skromna stavba, nekdanji mlin, je bila pokrita z dvokapnico. V zadnjem delu stavbe je bilo ohranjeno mlinsko kolo. Stavba, ki je bila varovana s spomeniškim varstvom, je bila predvsem ambientalno pomembna. Ohranil se je skromen portal z letnico 1898 in začetnicama T. D.

Habetova kmetija stoji ob potoku, kar je pogojevalo, da so tu postavili mlin s tremi kamni. Kot žitni mlin se omenja že leta 1824. Mleli so razne vrste žita, tudi koruzo za polento. Na kmetiji so redili dva konja ter več krav in prašičev.

Prvi znani lastniki stavbe Janez Jelovšek in dediči so imeli poleg Galetovega mlina v bližini v lasti več nepremičnin, npr. pri Japlju (Stara cesta 48), Kosovih (danes gostilna Turšič) ter v drugih ulicah.

Leta 1890 so v hiši živeli gostači Josip Gutnik z ženo Marijo in s sinom Antonom. Šele v  začetku 20. stoletja srečamo v dokumentih prvega Habeta, posestnika Tomaža Habeta, rojenega 18. 12. 1879 na Hribu 52. Z ženo Frančiško Debevec (rojena 30. 4. 1881) iz Preserij sta pod svojo streho nudila prostor še tastu Tomažu Debevcu in dekli Franji Nikoleti.

Tomaž Debevec je konec februarja leta 1898 na vrhniško občino vložil prošnjo za postavitev nove večnamenske stavbe – stanovanja z mlinom in s hlevi na mestu že obstoječe hiše – mlina Vrhnika št. 31. »Po načrtu naj bi hiša obsegala kuhinjo, dve sobi, mlin, klet, hlev in svinjake. Hiša naj bi bila cela z opeko krita in obrnjena proti cesti. Fasada naj bi bila v pritličju členjena s štirimi okni, v nadstropju pod streho pa s tremi. Po privolitvi soseda Franca Mačka in terenskem ogledu cestnega odbora je vrhniško županstvo gradnjo odobrilo.«

Tomaž in Frančiška Habe sta bila starša treh nadarjenih fantov: Franceta, Janeza in Stanka ter hčere Marije. Sin Pavel je umrl kmalu po rojstvu leta 1914. Janez Habe (rojen 6. 5. 1910), zadnji mlinar, je bil zvesti član vrhniške godbe. Franc Habe (11. 1. 1909–12. 10. 1999) je bil znani speleolog in krasoslovec. Za prve korake v podzemni svet ga je navdušil vrhniški učitelj Ivan Michler; z vso resnostjo pa se je posvetil Krasu, ko se je preseli kot učitelj v Postojno (tam je tudi pokopan) leta 1952. Pridružil se je pionirjem Inštituta za raziskovanje Krasa na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, leta 1964 doktoriral ter postal redni sodelavec Inštituta. Bil je aktiven član domačih in tujih jamarskih in kraških društev ter odkritja objavljal v strokovnih publikacijah, npr. Acta Carsologica. Z leti se je vse pogosteje vračal k ljubezni svojih mladih dni – mlinom in žagam na Vrhniškem, saj je bil »Malnarjev«. Najmlajši od treh bratov je bil profesor glasbe Stanko Habe (16. 10. 1920–2003). Posebno po drugi svetovni vojni je delal kot glasbeni pedagog, voditelj številnih zborov in godbe. Dobil je zaposlitev v Domžalah, kjer so ga sprejeli z odprtimi rokami. S svojo dejavnostjo je navdušil  tudi sina Tomaža, ki je postal odličen glasbenik in pedagog.

Tomažu Habetu je žena mlada umrla. Leta 1921 se je poročil z Marijo Nagode (rojena 9. 1. 1892) s Stare Vrhnike, ki je rodila hčeri Frančiško in Ivano.

Kmetijo je podedoval Janezov sin Jože Habe. Trenutno se ukvarja z vzrejo prašičev. Izdeluje klobase in salame za prodajo. V pritličju trenutno deluje prodajalna barv in lakov Coloredo.

Photo gallery

Index

Information

Categories

history

Keywords

Habe, HIŠNA IMENA, Stara cesta, Vrhnika

Published

12.08.2010 18:44

Modified

26.08.2010 09:57

Filtering options

Search

Content type

CATEGORIES
CATEGORIES
CATEGORIES
CATEGORIES

Organisation

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam