Genealoško deblo plemiške rodbine Herberstein
Rodbina Herberstein je imela na današnjem slovenskem ozemlju v lasti ali zakupu številna posestva (npr. na Celjskem Podsredo in Lemberg pri Šmarju), posamezni člani pa so na Štajerskem in Kranjskem opravljali pomembne deželne politične funkcije. Med najvidnejše osebnosti rodbine sodi Žiga Herberstein, diplomat v službi habsburških cesarjev in avtor leta 1549 izdane knjige Moskovski zapiski (Rerum moscoviticarum commentarii), temeljnega dela, s katerim je Rusijo približal zahodni Evropi.
Read moreGenealoško deblo plemiške rodbine Herberstein sestavlja devet različno velikih bakroreznih listov. Na njih razberemo osnovne biografske podatke o članih rodbine, začenši z Otonom, ki je živel v 13. stoletju, do leta 1715, ko je rodovnik nastal. Na prvem listu spodaj so grafično prikazani vojaški dosežki, s katerimi so se odlikovali posamezni člani rodbine, na spodnjem desno pa njihov rodni grad Herberstein in bližnje naselje »St. Johann bei Herberstein«. Ohranjeni so le štirje primerki te genealogije.
Bitka pri Celju (detajl)
Detajl na listu prikazuje puntarje na pobočju celjskega Starega gradu (upodobljen je fantazijsko) in bitko, ki se je julija 1515 v dolini razplamtela med uporniki in plemiško vojsko.
Nekaj dni pred tem dogodkom so kmetje zavzeli in opustošili celjski grad. Od tam so pozneje napadli mesto, ki se ni hotelo vdati. V krvavi bitki je Jurij Herberstein, brat Žige Herbersteina, sicer pa poveljnik notranjeavstrijske stanovske vojske, odločilno porazil puntarje in tako rekoč zapečatil usodo Slovenskega kmečkega upora. Obrambo Celja je uspešno vodil že leta 1492, ko so turški roparji med svojim plenilskim pohodom po celjski grofiji zaman poskušali vdreti v mesto.
Photo gallery
