Epilog

Kakor vidimo, je konec vojne leta 1945 hkrati pomenil tudi konec zgodbe o  Westnih kot celjskih veleindustrialcih, ki je trajala okroglega pol stoletja. Komunistična oblast jim je vsa njihova podjetja v Sloveniji in drugje v Jugoslaviji zaplenila in jih podržavila. Poleg podjetij v Jugoslaviji so Westni po vojni izgubili tudi vsa svoja podjetja na Poljskem in v Romuniji, ker so tudi tam  oblast prevzeli komunisti, ki so njihova tamkajšnja podjetja zaplenili oziroma nacionalizirali.

Po pobegu Maxa Adolfa Westna iz kazenskega taborišča v Kočevju novembra 1945 so vsi trije  Westni in člani njihovih družin živeli v tujini. Avgust, ki je bil brez otrok, je  s svojo ženo Olgo, roj. Vodošek, že leta 1944 odšel v Švico in je živel najprej v Zürichu, nato pa se je preselil v Merano  na Južnem Tirolskem.  Od vseh nekdanjih podjetij mu je ostala samo še tovarna emajlirane posode v Bassanu v Italiji. Umrl je 15. maja 1960. Njegov brat Adolf je z ženo Annemarie ter hčerkama Ilse in Liselotte živel v Avstriji, najprej v Kalwangu na Štajerskem, nato pa v Lienzu v Vzhodni Tirolski. V Zvezni republiki Nemčiji je v mestu Wirges ob Renu imel jame za glino, katero je njegovo podjetje v velikih količinah po zelo ugodni ceni izvažalo v Ameriko.  Umrl je januarja 1952.

Max Adolf Westen je po pobegu iz Jugoslavije v Avstrijo novembra 1945 skupaj s svojo ženo Irene ter otrokoma Maxom in Hansijem živel pri svojih  starših v Kalwangu v Avstriji, od koder se je leta 1947 izselil v Argentino.   Po navedbah UDBE je bil to prisiljen storiti, ker naj bi mu zaradi nedovoljene trgovine z opijevimi derivati bila za petami angleška policija.  Ker je s tem omadeževal dobro ime Westnov, naj bi ga k pobegu v Argentino prisilila tudi njegov oče in  stric Avgust.   Da bi si tam lahko ustvaril eksistenco, mu je stric Avgust dal ali posodil 400.000 švicarskih frankov.  S tem denarjem je v predmestju Buenes Airesa skupaj s svojim šoferjem, ki ga je novembra 1945 prepeljal čez avstrijsko mejo, ustanovil mehanično delavnico (neke vrste avto-servis), pozneje pa je ustanovil še pekarno na električni pogon.  V Argentini naj bi vsaj določeno obdobje živel pod izmišljenim imenom. Umrl je 1. julija 1955.