Map  

Ekslibrisi in knjižna oprema med secesijo in slovensko moderno

Iz posebnih zbirk Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Read more
Tako v literaturi kot v likovni umetnosti je bil prehod iz 19. v 20. stoletje zelo plodovit. Dediščina preteklih obdobij – romantika, realizem in naturalizem - se je prepletala s secesijo, dekadenco, impresionizmom, simbolizmom in ekspresionizmom.
Secesija
je v likovni umetnosti oznaka za umetniške skupine, ki so se v Nemčiji in Avstriji ob koncu 19. stoletja ločile od uradno priznanih akademskih združenj. V srednjeevropskih deželah se je za nov slog uveljavilo ime fin de si?cle, v Veliki Britaniji Modern Style, v Franciji Art Nouveau, v Nemčiji in Avstriji Jugendstil, v Avstriji tudi Secesionstil, v Italiji Arte floreale, v Španiji Modernista in v ZDA Tiffany
V filozofskem smislu je na miselnost tega obdobja močno vplival nemški filozof Arthur Schopenhauer. Pesimistično vzdušje, povezano s prihajajočim koncem stoletja, melanholičnost, podobe osamljenosti in razdvojenosti so se kazale tudi pri umetnostnem podoživljanju sveta. Po drugi strani pa se je novoromantični zanos na prelomu stoletij povezoval z optimističnim nacionalnim prebujanjem in panslavističnimi idejami.
Pospešen razvoj tehnike in industrializacije je prinesel nove materiale (steklo, jeklo) in jih združil s popolnostjo rokodelske spretnosti. Nastajali so kvalitetni uporabni izdelki, predmeti za vsakdanjo rabo; od posod, pepelnikov, vaz, pribora ... S serijsko proizvodnjo so postali kakovostni predmeti dostopni tudi srednjemu sloju meščanstva.
Vzporedno z razvojem industrije se je močno spremenila tudi prebivalstvena struktura in videz mest. Čas je zaznamoval vzpon meščanstva ter delavstva, upadalo pa je kmečko prebivalstvo. Poleg meščanskih vil pomembno skupino secesijske arhitekture predstavljajo pošte, banke in hranilnice ter poslovne stavbe.
Izrazito dekorativen umetnostni slog tega obdobja je odsev meščanske kulture in je nastal kot reakcija na umetniško sterilnost historizma. Pomenil je prenovo v smislu umetniške svobode in nove estetike, oživitev rokodelstva in umetne obrti. Najčisteje se je slog uveljavil v arhitekturi in notranji opremi, v slikarstvu na področju risbe in grafike (posebej lesorez), manj v kiparstvu. Secesijski slog se je izražal s senzualizmom in ornamentalnostjo ter iskal vzore v naravi. Za ornamentalno okrasje tega obdobja so značilne vegetabilne forme, linije valovnic in krivulj, ki spominjajo na rastlinska stebla ter okrasje geometričnih oblik. Vse pa prežema prepoznavno poudarjanje dinamike in rasti. Zaradi čutnosti in težnje po poudarjanju lepote je to eden izmed najbolj feminilnih umetnostnih slogov.

Posebne pozornosti je bila v tem obdobju deležna tudi knjiga. Prvič govorimo o knjigi kot celostni umetnini. Založniki so veliko pozornost dajali kvaliteti papirja, knjižnemu okrasju in  vezavi. Številne novonastale tiskarne so se s črkami,šablonskimi vinjetami, inicialami in drugim grafičnim materialom največ oskrbovale iz nemških tovarn. Kljub povečani knjižni produkciji je slovenski knjigi v tem času manjkalo individualnosti. Z novo generacijo slovenskih slikarjev, ilustratorjev in z naprednimi težnjami določenih založnikov je tudi v knjigotrštvu začel pihati svež veter.

V slikarstvu

V slovenskem slikarstvu je secesija najizrazitejša v umetnosti moderne, predvsem v delu članov društva Vesna in njihovih sopotnikov, ki so se z novo smerjo seznanili med študijem na Dunaju. Njeno dekorativnost so bolj kot s findesieclovsko dekadentnostjo in simbolizmom povezovali z ljudskim izročilom, s pripovednim pravljičarstvom in slovansko ornamentiko. Uveljavili so jo predvsem v risbi, in sicer v karikaturi ter revijalni in knjižni ilustraciji in opremi, kjer so risbo likovno usklajali z  besedilom, pa tudi v drugih zvrsteh uporabne grafike (plakati, reklame umetniške razglednice, ekslibrisi, znamke …).
V slovenskem prostoru je  likovna oprema knjižnih izdaj in periodičnih tiskov tesno povezana z mlajšimi sopotniki impresionistov. Najbolj angažirani na tem področju so bili: Maksim Gaspari, Gvido Birolla, Saša Šantel in Hinko Smrekar.
Kot risarji in ilustratorji so bili pomembni še France Podrekar, Frančišek Dobnikar, Anton Koželj, pa tudi Ivan Vavpotič in Fran Tratnik. Knjižno opremo za založnika Schwentnerja je izdeloval tudi arhitekt Ivan Jager. Secesija je oplajala starejše sodobnike vesnanov, t. i. impresioniste (Ivan Grohar, Matija Jama, Rihard Jakopič), vplivala je na arhitekta Plečnika (fantazijske arhitekturne risbe), v dekorativnem slikarstvu pa na Vurnika. Odmeve secesijskih form najdemo tudi pri generaciji ekspresionistov (Tone in France Kralj).


V literaturi

Tako kot v drugih umetnostnih zvrsteh so izraz 'moderno'  v 19. stoletju uporabljali za nove literarne smeri, ki so prelamljale s tradicijo. Vzporedno z evropskimi trendi na Slovenskem moderna imenujemo obdobje, ko se začnejo uveljavljati nova romantika, dekadenca in simbolizem. Prvič v zgodovini slovenske literature se enakovredno razvijajo vse literarne zvrsti. Za mejnik začetka slovenske literarne moderne se ponavadi šteje leto 1899, saj takrat izideta Cankarjeva Erotika in Župančičeva Čaša opojnosti, končujemo pa jo z letom 1918, s koncem prve svetovne vojne in smrtjo Ivana Cankarja.
 
Obdobje moderne je kljub kratkemu razponu druga velika doba slovenske književnosti. Nastala so vrhunska dela v liriki, pripovedništvu in dramatiki, pomemben je prispevek književne kritike in esejistike. Med najvidnejše predstavnike te literarne dobe štejemo pesnike Ketteja, Murna, Župančiča in Gradnika, v pripovedništvu in dramatiki ima izjemno mesto Ivan Cankar. Sorodno usmeritev, a že s poudarjanjem naturalističnih in realističnih tokov, najdemo še pri Franu S. Finžgarju, Franu Milčinskemu, Franu Govekarju, Zofki Kvedrovi, Alojzu Kraigherju in Francu Ksaverju Mešku.

Photo gallery

Location

Information

Keywords

EKSLIBRISI, knjižna oprema, MODERNA, SECESIJA, ZALOŽNIKI, ZALOŽNIŠTVO

Published

30.12.2014 00:00

Modified

01.01.2015 12:17

Filtering options

Search

Content type

CATEGORIES
CATEGORIES
CATEGORIES
CATEGORIES

Organisation

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam