Milesova poročila in Poglavje iz tragedije koroških Slovencev
Razvpita Milesova poročila je vlada ZDA javno objavila šele leta 1953, pet let pred smrtjo Alojzija Kuharja. Ta poročila je Kuhar označil za »začetek vse naše nesreče s slovensko Koroško«. Gre za okoli 190 strani spisov, iz katerih je razvidno, kaj so Američani po prvi svetovni vojni delali glede »demarkacijske črte« in kaj so o tem svoji vladi poročali. Iz tega se lahko poučimo tudi o tem, zakaj je vlada ta dokument tako dolgo skrivala in je, četudi nezakonit, postal temelj ameriške politike na Koroškem po prvi in tudi po drugi svetovni vojni. Alojzij Kuhar je dve leti za javno objavo v Washingtonu precej časa pregledoval te dokumente in naročil tudi njihovo mikrofilmanje. En izvod je nameraval poslati za gimnazijsko »biblioteko« na Ravnah, drugega pa ljubljanski univerzi ali zunanjemu ministrstvu. Na koncu je obširno gradivo uporabil za svojo razpravo Poglavje iz tragedije koroških Slovencev.310 Kuharjeva razprava je preobširna, da bi jo lahko objavili v tej publikaciji, lahko pa naštejemo vsa poglavja te razprave in kratek Kuharjev komentar k nekaterim poglavjem:
Read more- Uvod: »Ameriška demarkacijska črta«, kot Slovenci imenujemo zloglasno razmejitveno črto, ki jo je na Koroškem v začetku januarja 1919 potegnila komisija, ki ji je načeloval ameriški polkovnik Sherman Miles, bo šla v zgodovino kot prvo poglavje, s katerim se je začela naša koroška tragedija po razsulu avstro-ogrsko monarhije.
- Podpolkovnik Miles se pojavi: Vseh šest dokumentov objavljamo v dobesednem prevodu, ker so srž tako imenovane Milesove komisije na Koroškem in po 33 letih skrivanja v tajnih arhivih bili predani v javni arhiv šele leta 1953 in so tukaj prvič objavljeni v knjigi.311
- Prvo poročilo podpolkovnika Milesa;
- Drugo Milesovo poročilo;
- Poročilo majorja Martina: Zemljepisni okraji; Obravnava posameznih skupin; Splošni zaključek;
- Tretje poročilo podpolkovnika Milesa;
- Poročilo profesorja Kernerja: Splošne pripombe; Študij celotne razmejitvene črte; Študij razmejitvene črte z ozirom na njen zemljepisni sestav;
- Pojasnila;
- Prof. Coolidge sprejme Karavanke za mejo;
- Vprašanje stalne meje: Toda profesor Coolidge se s tem še ni zadovoljil. Komaj je Milesova komisija končala svoje delo na Koroškem, ji je poveril takoj tudi nalogo naj v posebnih spomenicah izrazi svoje mnenje in da svoje predloge o črti, ki naj postane dokončna in trajna državna meja med Jugoslavijo in nemško Avstrijo v vsej dolžini od italijanske do madžarske meje.
- Drugi udarec prof. Coolidga;
- Odmevi v Parizu: Ameriška mirovna delegacija v Parizu je bila v hudi zadregi, ko je prejela Milesove dokumente o Koroški. Kot je razvidno že iz njenega stališča konec januarja 1919, ni hotela nastopati samovoljno in mimo zaveznikov. Vest o Coolidgovem postopku je smatrala za tako važno, da so jo takoj sporočili predsedniku Wilsonu. Dne 20. februarja – na dan, ko je dr. Ehrlich prišel v Pariz – je imela delegacija sejo, kjer so Coolidgov incident obravnavali. Pri tej priložnosti je, kot je razvidno iz arhivov, tajnik delegacije general Bliss silno trdo nastopil in predložil stroge ukrepe… Državni tajnik Lansing, ki je takoj spoznal daljnosežnost tega incidenta, je sklenil, da je treba vso stvar zakriti …
- Nepopravljive stvarne posledice: S tem bi bil opis uradnega poteka Milesove razmejitvene komisije na Koroškem končan. Ameriška vlada se mu je uradno odrekla in je kot protimednarodnopraven dokument zamrl v tajnih arhivih.312
Index
- Ddr. Alojzij Kuhar, zamolčani rodoljub
- Od zibelke do groba
- Karantanske korenine Kuharjeve rodbine
- Alojzijevo otroštvo
- Celovška gimnazija
- Celovško bogoslovje
- Pomožni duhovnik in vodja civilne uprave v Črni na Koroškem
- Pariz prvič
- Pariz drugič – vmes služba v Salisburyju v Angliji
- Urednik Slovenca
- Državni udar in razburljivi dnevi po njem
- Beg iz Beograda aprila 1941
- Nazadnje le onstran meje - v Grčiji
- Proti Egiptu: Aleksandrija in Kairo
- Preko Palestine in Izraela okoli Afrike in čez Atlantik v London
- London 1941–1944: v službi pri jugoslovanski emigrantski vladi
- Kuharjevi govori slovenskim domobrancem in različni odmevi nanje
- Odmevi na Kuharjeve govore
- London 1945–1949: Kuharjeva druga doktorska disertacija
- Kuharjevo življenje v zdravilišču Warley in velika navezanost na dom in domače
- V Ameriko za vodjo tiskovnega urada za begunce iz Jugoslavije
- Zadnja leta: bolezen in nepotešeno hrepenenje po domačem kraju
- Kuharjev govor za spominsko proslavo v New Yorku
- Nenadna Kuharjeva smrt
- Med kladivom in nakovalom
- Korenine idejno politične naravnanosti bratov Kuhar
- Nekatera drobna nesoglasja z bratom Vorancem
- Koroška v intimnih doživljanjih ddr. Alojzija Kuharja
- Kotlje in Hotuljci v spominih Alojzija Kuharja
- Velika navezanost na prvi lastni dom – Prežihovo bajto
- Pokroviteljski odnos do brata Avgusta
- Prevod Kuharjeve doktorske disertacije
- Milesova poročila in Poglavje iz tragedije koroških Slovencev
- Zanimivosti iz ohranjene korespondence naslovljene na dr. Alojzija Kuharja
- Krek, Kuhar in slovensko domobranstvo
- Sklepne misli
- Literatura in viri
- Rokopisno gradivo ddr. Alojzija Kuharja
- O avtorjih
- Od zibelke do groba