<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>KAMRA - Digitalne zbirke</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/en/digital-collections/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si/en/</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Tue, 05 May 2026 12:56:04 +0000</lastBuildDate>
	<language>en-US</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.1</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>Digital collections &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si/en/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Mariborska Koroška cesta</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/mariborska-koroska-cesta/</link>
		<pubDate>Tue, 05 May 2026 12:25:25 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414108</guid>
		<description><![CDATA[Koroška ulica je najstarejša ohranjena mestna ulica. Predstavlja začetek državne ceste, ki je tudi v preteklosti vodila na Koroško. Njena severna pozidava izvira iz prve polovice 12. stoletja, ko so bile hiše še lesene stavbe in tako so se od številnih požarov v mestu kar štirje pričeli prav na Koroški cesti (v letih 1601, 1650, 1700, 1797). Ulica je bila prvič omenjena leta 1315 kot Markt (trg), šele leta 1438 se prvič omenja kot Khartner Gasse, pozneje pa so jo poimenovali Kaertner Strasse. Leta 1876 so celotno prometno povezavo od Glavnega trga do zahodne občinske meje poimenovali Kärtner Strasse, vse do leta 1919, ko so ime poslovenili v Koroška cesta.

Historistična arhitektura je na Koroški cesti vidna še danes, ko so fasade pretežno iz 19. stoletja, osnova pa je mnogo starejša. Že ob koncu 18. stoletja, z razvojem obrti in trgovine, so se stavbe pričele ločevati na stanovanjski in poslovni prostor.

Sredi 19. stoletja je Maribor dobil železniško povezavo, kar je povzročilo razvoj trgovine in obrti, zaradi česar je počasi prehajal iz sejemskega v pravo mesto. Vse to se je odražalo tudi na Koroški cesti. Do srede 19. stoletja je bila glavna trgovska in obrtniška ulica z lokali ter promenada mesta.

Leta 1919 je dobila slovensko ime - Koroška cesta. Leta 1941 so jo ponovno preimenovali z nemškim poimenovanjem, v letu 1945 pa se je vrnilo slovensko, ki ga nosi še danes.

Delček zgodovinske podobe je hranjen na razglednicah v Zbirki drobnih tiskov UKM.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Oroslav Caf: življenjska pot, njegova osebnost in kraji, ki so ga zaznamovali</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/oroslav-caf-zivljenjska-pot-njegova-osebnost-in-kraji-ki-so-ga-zaznamovali/</link>
		<pubDate>Tue, 05 May 2026 09:05:37 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414215</guid>
		<description><![CDATA[Leta 2024 je minilo 210 let od rojstva in 150 let od smrti Oroslava Cafa, duhovnika, jezikoslovca, zbiratelja ljudskih pesmi, ki je del svoje življenjske poti preživel tudi na Ptuju. V prispevku je orisana njegova življenjska pot, posebna pozornost je namenjena krajem, ki so ga zaznamovali ter njegovemu odnosu do slovenskega jezika in osebnostnim lastnostim, ki so pomembno vplivale, da se kot jezikoslovec v naši kulturni krajini ni uspel uveljaviti. Pomembno ga je opredeljevala razdvojenost, po poklicu je bil namreč duhovnik, po svoji notranji usmerjenosti pa jezikoslovec samouk, z obsežnim znanjem številnih jezikov.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Nastop akrobatov z Ježice v Ljubljani konec avgusta leta 1931</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/nastop-akrobatov-z-jezice-v-ljubljani-konec-avgusta-leta-1931/</link>
		<pubDate>Wed, 29 Apr 2026 13:54:00 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414561</guid>
		<description><![CDATA[Akrobatska nastopa treh športnikov z Ježice sta se odvila v soboto, 29. avgusta 1931, ob 18. in 21. uri na Vegovi ulici, na prostoru med višjo realno gimnazijo in stavbo Glasbene matice. Nastopili so Stanislav Snoj, France Presetnik in Ivan Dobovšek. Med dogodkom je igrala železničarska godba.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Posvetila v knjigah Slovanske knjižnice</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/posvetila-v-knjigah-slovanske-knjiznice/</link>
		<pubDate>Thu, 23 Apr 2026 14:25:03 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414356</guid>
		<description><![CDATA[Posvetila v knjigah niso le osebna sporočila, temveč tudi dragoceni zapisi, ki v času in prostoru med seboj povezujejo avtorje, knjige in bralce, zato jih knjižnice skrbno ohranjamo kot del kulturne dediščine.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Partizanska šola ‒ Slamna vas (1943/44, 1944/45)</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/partizanska-sola-%e2%80%92-slamna-vas-1943-44-1944-45/</link>
		<pubDate>Tue, 14 Apr 2026 14:07:11 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=412029</guid>
		<description><![CDATA[Vojna je prinesla številne omejitve. Delovanje šol je bilo okrnjeno, okoliški otroci so pogosto ostajali doma, podružnične šole pa so delovale le občasno ali sploh ne. Časi so bili nevarni. V tem obdobju se je okrepilo protifašistično gibanje, veliko ljudi se je pridružilo partizanom, hkrati pa so se po vaseh z več šoloobveznimi otroki začele organizirati manjše partizanske šole.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Prva izdaja Prešernovega Krsta pri Savici v fondih ptujske knjižnice</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/prva-izdaja-presernovega-krsta-pri-savici-v-fondih-ptujske-knjiznice/</link>
		<pubDate>Mon, 13 Apr 2026 08:18:19 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=413796</guid>
		<description><![CDATA[Knjižnica Ivana Potrča Ptuj že od ustanovitve naprej skrbi za ohranjanje kulturne dediščine: zbira gradivo trajne vrednosti s področja znanosti, književnosti in umetnosti, skrbi za zbirko redkih in dragocenih starih tiskov ter zbira in ohranja domoznansko gradivo s področja Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz in Slovenskih goric. Eden od dragocenih tiskov, ki jih hrani v svojih fondih, je tudi prva izdaja Krsta pri Savici, prve umetniške epsko-lirske pesnitve v slovenskem jeziku. 14. aprila 2026 je minilo 190 let od njegove izdaje. Ptujski izvod izvira iz knjižnice Mestnega Ferkovega muzeja v Ptuju (Städtische Ferk Museums Bibliothek Pettau).]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodbe vtkane v mesto: Zakaj se v Slovenskih Konjicah nahaja muzejska lokomotiva?</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/zgodbe-vtkane-v-mesto-zakaj-se-v-slovenskih-konjicah-nahaja-muzejska-lokomotiva/</link>
		<pubDate>Thu, 09 Apr 2026 14:15:06 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=413981</guid>
		<description><![CDATA[Če bi leta 1900 obiskali Konjice, takratni Gonobitz, bi se do njih lahko pripeljali tudi z vlakom. Prva lokomotiva je po ozkotirni železniški progi Poljčane–Slovenske Konjice uradno zapeljala 𝟐𝟎. 𝐝𝐞𝐜𝐞𝐦𝐛𝐫𝐚 𝟏𝟖𝟗𝟐, leta 1921 pa so progo podaljšali vse do Zreč.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Obisk slovenskih izseljencev iz Združenih držav Amerike in izseljeniški kongres v Ljubljani junija 1931</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/obisk-slovenskih-izseljencev-iz-zdruzenih-drzav-amerike-in-izseljeniski-kongres-v-ljubljani-junija-1931/</link>
		<pubDate>Fri, 03 Apr 2026 11:40:34 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=404882</guid>
		<description><![CDATA[Konec junija leta 1931 sta iz Združenih držav Amerike v Slovenijo ločeno prispeli večji skupini slovenskih izseljencev. Prva skupina je prispela že 26. 6., saj so se člani udeležili prvega izseljeniškega kongresa. Druga skupina s člani Kranjsko-slovenske katoliške jednote (KSKJ) se je k nam pripeljala 29. 6., se zadržala v Sloveniji tudi še v mesecu juliju ter obiskala nekdanjega knezoškofa Antona Bonaventuro Jegliča ter Brezje na Gorenjskem.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Krajevna skupnost Krka</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/krajevna-skupnost-krka/</link>
		<pubDate>Fri, 03 Apr 2026 08:39:02 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=413640</guid>
		<description><![CDATA[Krajevna skupnost Krka leži na jugozahodnem delu občine Ivančna Gorica. Sestavlja jo 13 naselij: Gabrovčec, Gradiček, Krka, Krška vas, Laze nad Krko, Male Lese, Mali Korinj, Podbukovje, Ravni Dol, Trebnja Gorica, Velike Lese, Veliki Korinj in Znojile pri Krki.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Pričevanja o Jurčetu Vrežetu, starosti slovenskega zborovskega petja</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/pricevanja-o-jurcetu-vrezetu-starosti-slovenskega-zborovskega-petja/</link>
		<pubDate>Mon, 30 Mar 2026 21:41:53 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=411679</guid>
		<description><![CDATA["Vseh 50 let sem živel s pesmijo in za pesem, ki je večna mladost in lepota ter osrečujoč napoj. Če me je kedaj kdo hotel iz nerazumevanja, rivalstva ali sovraštva onemogočiti in onesrečiti, mi je poskušal vzeti pesem. Tako se je to dogajalo pred vojno dvakrat v Šoštanju – pa tudi v Celju so se našli, ki so mi jo hoteli vzeti. Mogoče zato tudi 12-letni premor med prvima festivaloma.
Pa vendar je bila pesem in po njej jaz sam tako močan, da sem pesem ohranil, in pesem je ohranjala tudi mene v najtežjih dneh mojega življenja."
(Iz Vrežetovega zahvalnega nagovora sodelavcem ob njegovi 70-letnici)

Jurče Vreže (1906–1987), slovenski zborovodja, glasbeni pedagog in organizator, je bil eden najpomembnejših utemeljiteljev mladinskega zborovskega petja na Slovenskem ter osrednja osebnost Mladinskega pevskega festivala v Celju.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodbe vtkane v mesto: Prva upodobitev Konjic</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/zgodbe-vtkane-v-mesto-prva-upodobitev-konjic/</link>
		<pubDate>Mon, 30 Mar 2026 14:51:29 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=412645</guid>
		<description><![CDATA[Leta 2026 obeležujemo 880 let od prve pisne omembe Konjic. Mesečna kratka rubrika Zgodbe, vtkane v mesto, ki jo pripravlja TIC Slovenske Konjice, je posvečena zanimivostim iz zgodovine in vsakdanjega življenja mesta.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Max Macher in polet z balonom do Draže vasi</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/max-macher-in-polet-z-balonom-do-draze-vasi/</link>
		<pubDate>Thu, 26 Mar 2026 14:28:12 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=413713</guid>
		<description><![CDATA[
8. junija 1912 je na pobudo takratnega Društva za zrakoplovstvo na Štajerskem z vlakom v Maribor prispel balon Erzherzogin Margarete.





Za »balonarsko bazo« so izbrali živinsko sejmišče pri mestni klavnici, do koder so iz plinarne položili poseben plinski vod. Naslednji dan ob 10. uri je bil čas za vzlet; kljub pripetljajih ob vzletu je let potekal mirno do pristanka, v bližini Draže vasi oz. Slovenskih Konjic (tedaj Gonobitz).




]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Poezija zdravi 2026 &#8211; literarni natečaj</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/poezija-zdravi-2026-literarni-natecaj/</link>
		<pubDate>Wed, 25 Mar 2026 11:52:29 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=413569</guid>
		<description><![CDATA[Ob svetovnem dnevu poezije, ki ga praznujemo 21. marca, že nekaj let zapored objavimo rezultate natečaja Poezija zdravi, ki ga v Knjižnici Domžale pripravimo vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>80 let Evgena Cara</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/80-let-evgena-cara/</link>
		<pubDate>Tue, 17 Mar 2026 13:35:21 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=412962</guid>
		<description><![CDATA[Evgen Car, rojen leta 1944 v Dobrovniku, je eden najvidnejših slovenskih gledaliških in filmskih igralcev ter avtorjev, ki je s svojim delom trajno zaznamoval tudi prekmurski kulturni prostor. V prispevku so predstavljeni njegovo otroštvo in šolanje, igralska in filmska pot, avtorska dela ter njegova tesna povezanost z domačim okoljem, prekmurščino in dvojezičnim kulturnim prostorom ob Muri. Ob osemdesetletnici prispevek osvetljuje Evgena Cara kot ustvarjalca, ki je izkušnjo Prekmurja prenesel v širši slovenski kulturni prostor ter jo ohranil kot pomemben del svoje umetniške in literarne identitete.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Murska Sobota na razglednicah in fotografijah – nekoč in danes</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/murska-sobota-na-razglednicah-in-fotografijah-nekoc-in-danes/</link>
		<pubDate>Fri, 13 Mar 2026 13:04:45 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=413044</guid>
		<description><![CDATA[Prve razglednice Murske Sobote so iz časa konec 19. in začetka 20. stoletja. Mestece je takrat v ogrskem upravnem značaju imelo status velike občine in je bilo sedež okraja Murska Sobota v Železni županiji. Prebivalcev je bilo okrog 3.000 med katerimi so prevladovali Slovenci. Manj je bilo Madžarov.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Predstavitev nekaterih del Avgusta Pavla (1886-1946) iz zbirke Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/predstavitev-nekaterih-del-avgusta-pavla-1886-1946-iz-zbirke-pokrajinske-in-studijske-knjiznice-murska-sobota/</link>
		<pubDate>Thu, 12 Mar 2026 08:32:39 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=412961</guid>
		<description><![CDATA[V letu 2026 obeležujemo 140 let rojstva in 80 let smrti »zvestega sinu« dveh narodov, dr. Avgusta Pavla, jezikoslovca, etnologa, pesnika, muzealca in knjižničarja, znanstvenega organizatorja in urednika, posrednika med narodi, ter prevajalca.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Albin Kolb in smuči BEKA: od mednarodnih priznanj do usode vizionarja, ki ni poznal meja</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/albin-kolb-in-smuci-beka/</link>
		<pubDate>Fri, 06 Mar 2026 14:56:06 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=411592</guid>
		<description><![CDATA[Albin Kolb, za domače Bine, se je rodil 21. februarja 1903 v Polhovem Gradcu, v družini žandarmerijskega postajevodje Egidija Kolba iz Mokronoga in pisarniške uradnice Marije Nagode iz Ljubljane, odraščal pa je ob dve leti starejšem bratu Vekoslavu (Alojz) in mlajši sestri Mariji (Mimi).]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Matija Murko &#8211; slavist, literarni in kulturni zgodovinar ter etnolog</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/matija-murko-slavist-literarni-zgodovinar-in-etnolog/</link>
		<pubDate>Sun, 08 Feb 2026 08:00:56 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=410859</guid>
		<description><![CDATA[Matija Murko (10. 2. 1861, Drstelja  ‒ 11. 2. 1952, Praga) je bil široko delujoč slavist, filolog, literarni in kulturni zgodovinar ter etnolog, priznan in cenjen znanstvenik evropskega formata.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Marko Anton pl. Plenčič, medicus vindobonensis</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/marko-anton-pl-plencic-medicus-vindobonensis/</link>
		<pubDate>Wed, 04 Feb 2026 07:58:07 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=410712</guid>
		<description><![CDATA[Razstava o Marku Antonu pl. Plenčiču, 1705–1786, »predhodniku moderne medicinske mikrobiologije«, je nastala ob 320. obletnici njegovega rojstva. Opisuje njegovo življenje in delo ter mesto v zgodovini. Goriška knjižnica hrani enega redkih izvodov njegovega dela Opera medico physica iz leta 1762.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Bili so (tržiški) alpinisti</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/bili-so-trziski-alpinisti/</link>
		<pubDate>Thu, 29 Jan 2026 11:22:24 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=408040</guid>
		<description><![CDATA[V torek, 12. 11. 2024,  smo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v sodelovanju z Borisom Kuburičem izpeljali novo prireditev iz cikla »Gor pa dol po pvac« s tematskim naslovom Bili so alpinisti. Posvetili smo se obdobju od leta 1938 do sedemdesetih let 20. stoletja.]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
