<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>World War I &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/en/categories-collections/world-war-i/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si/en/</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Wed, 10 Dec 2025 06:47:09 +0000</lastBuildDate>
	<language>en-US</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.1</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>World War I &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si/en/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Vila Rojko na starih razglednicah</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/vila-rojko-na-starih-razglednicah/</link>
		<pubDate>Mon, 08 Sep 2025 22:59:54 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=400753</guid>
		<description><![CDATA[Vila Rojko nedvomno sodi med lepše ohranjene ostaline iz preteklosti Rogaške Slatine. Dvoetažno vilo simetričnega tlorisa z izjemno razgibano dekorativno rustikalno fasado, zgrajeno v historičnem slogu po vzorih baroka in klasicizma, ki so jo domačini imenovali tudi Oficirski dom (Militär-Curhaus), je okoli leta 1876 za zdraviliško bivanje svojih članov postavilo Društvo oficirjev avstrijske armade »Österreichische Gesellschaft vom Weissen Kreuz«. V tedanjem reklamnem tisku se je ponašala s štirinajstimi snažnimi sobami za goste, krasnim ograjenim vrtom  ter mirno in logistično prikladno lego nasproti kolodvora.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Renče na starih razglednicah</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/rence-na-starih-razglednicah/</link>
		<pubDate>Mon, 11 Aug 2025 13:32:42 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=400022</guid>
		<description><![CDATA[Najstarejša upodobitev Renč je veduta iz leta 1814, ki prikazuje idilično naselje na levem bregu reke Vipave. O tem, kako prijeten je bil ta kraj v preteklosti, poročajo različni zapisi, med drugim tudi opomba Eduarda Pospichala, ki je v svoji knjigi o flori v Avstrijskem Primorju leta 1897 zapisal, da so čedne Renče najlepša vas doline (po Marušič, 2010, str. 94). Sloves naselja je pritegnil marsikaterega letoviščarja in tudi fotografe, ki so Renče ovekovečili na podobah, ki so krasile razglednice.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Razglednice iz prve svetovne vojne iz zbirke razglednic in voščilnic Julke Lavriha v Knjižnici Pavla Golie Trebnje</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/razglednice-iz-prve-svetovne-vojne-iz-zbirke-razglednic-in-voscilnic-julke-lavriha-v-knjiznici-pavla-golie-trebnje/</link>
		<pubDate>Fri, 14 Jun 2024 12:04:14 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=379890</guid>
		<description><![CDATA[Obsežen in vsestransko zanimiv del zbirke slikovnega gradiva Knjižnice Pavla Golie Trebnje predstavlja zbirka voščilnic in razglednic, ki jih je v času 1907–1930 prejela gospa Julka Lavriha iz Dolenje Nemške vasi. Podarili so nam jo leta 2019. Obsega skoraj 600 voščilnic in razglednic z različnimi motivi (motivi prve svetovne vojne, verskih in osebnih praznikov, umetniške razglednice z motivi zaljubljencev, rož, pokrajin in umetniških del).]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Spominek iz Velike vojne</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/spominek-iz-velike-vojne/</link>
		<pubDate>Fri, 23 Feb 2024 15:46:41 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=380551</guid>
		<description><![CDATA[Hans Grossek (Ivan Grosek) je iz Velike vojne* prinesel prestrelnino spodnje čeljusti in spominek, ki ga predstavljam.  Spominek je v obliki prisekane piramide in je na marmornem podstavku, na katerega ga je pritrdil verjetno po vojni. Teža spominka je 1,7 kg in je večinoma iz svinca. Verjamem, da je na bojišču topil svinčene kroglice iz šrapnelov in iz tega svinca oblikoval piramido. Na vsakem vogalu je v njo vstavil italijansko kroglo, v njej je ruski vojaški gumb, dva topničarska avstrijska gumba, trije deli bakrenega obročka granate, dela glave šrapnela in na vrhu del začetnega vžigalnika italijanske granate. Ne vem pa, kaj je ravna ploščica pod medeninastim topničarskim gumbom. Mogoče je z barvo nanjo kaj napisal in je to z leti zbledelo?

Spominek je kot spomin na starega očeta hranila družina Drozg iz Slovenskih Konjic, danes pa je del Muzejske zbirke vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja v Slovenskih Konjicah.

* Velika vojna - 1. svetovna vojna]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Vrhnika med 1. svetovno vojno v objektivu Petra Nagliča</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/vrhnika-med-1-svetovno-vojno-v-objektivu-petra-naglica/</link>
		<pubDate>Thu, 18 Jan 2024 08:20:43 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=377529</guid>
		<description><![CDATA[Večino fotografij, ki jih objavljamo v tej zbirki, je Peter Naglič posnel v prvih mesecih leta 1915, ko je bil kot vojak 7. lovskega bataljona nastanjen na Vrhniki. Del objavljenih fotografij je iz zbirke Janeza Žitka, del iz zbirke Nagličevega vnuka Matjaža Šporarja, nekaj iz zbirke Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Pričujoča digitalna zbirka je nastala konec leta 2023, ob 140. obletnici Nagličevega rojstva, objavljena pa je v začetku leta 2024, ko obeležujemo 110. obletnico začetka 1. svetovne vojne.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kmečki muzej Štatenberk</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/kmecki-muzej-statenberk/</link>
		<pubDate>Mon, 04 Oct 2021 11:17:26 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kmecki-muzej-statenberk/</guid>
		<description><![CDATA[Kmečki muzej zbiratelja Stanislava Florijančiča domuje v Štatenberku v Raduljskem hribovju v Štatenberški dolini (občina Mokronog – Trebelno). Zbiratelj ima svoje zbirke postavljene v kletnem prostoru, pod kozolcem, na kozolcu, podstrešju in zunanjem delu. V kraju, ki se je nekoč ponašal s kovačijo, šolo, gozdarjevo hišo, mlinom in trgovino z mešanim blagom, danes prebiva le okrog petdeset prebivalcev. Na robu vasi stoji cerkev sv. Martina. V 2. polovici 15. stoletja je bil k romanski ladji prizidan gotski prezbiterij s križnim obokom in konzolno figuralno plastiko z značilnostmi kamniške kamnoseške delavnice.
VIR: https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/69-slovenski-muzeji/2107-kmecki-muzej-drustva-statenberske-doline
 
Več o zbiratelju si lahko pogledate na spodnjih povezavah.
https://www.lokalno.si/2010/02/05/55341/aktualno/foto_zaljubljen_v_dediscino/?cookieu=ok
https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/za-kmecki-muzej-zbral-3000-eksponatov/]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Velikonočne voščilnice Julke Lavriha v Knjižnici Pavla Golie Trebnje</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/velikonocna-voscila-knjiznice-pavla-golie-trebnje/</link>
		<pubDate>Mon, 29 Mar 2021 11:32:16 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/velikonocne-voscilnice-julke-lavriha-v-knjiznici-pavla-golie-trebnje/</guid>
		<description><![CDATA[

Pomemben del zbirke slikovnega gradiva Knjižnice Pavla Golie Trebnje je zbirka voščilnic in razglednic, ki jih je v času 1907-1930 prejela gospa Julka Lavriha iz Dolenje Nemške vasi. Podarili so nam jo leta 2019, obsega skoraj 600 voščilnic in razglednic z različnimi motivi (motivi prve svetovne vojne, verskih in osebnih praznikov, umetniške razglednice z motivi zaljubljencev, rož, pokrajin in umetniških del).

Pričujoča digitalna zbirka je druga tematska zbirka voščilnic, ki jo predstavljamo na spletnem portalu Kamra; posvečena je voščilnicam za veliko noč. Navado pisanja voščilnic ob spomladanskih praznovanjih, predvsem za veliko noč in binkošti, so pravzaprav sprožili založniki in izdajatelji razglednic. Pošiljanje voščilnic in razglednic je bilo priljubljeno predvsem od okoli leta 1897 do tridesetih let 20. stoletja (t. i. zlata doba razglednic). S prihodom novih komunikacijskih tehnologij se je vloga voščilnic in razglednic sicer ohranila, je pa dobila nove oblike in razsežnosti.

Na razglednicah oz. velikonočnih voščilnicah so poleg zajcev, cvetlic in jajc, pogosto upodabljali peteline in zlasti piščance. Slednji predstavljajo življenje, ki se je materializiralo iz jajca. So znanilci pomladi in novega letnega (življenjskega) ciklusa.

Voščilnice smo razdelili glede na datum prejema in državo provenience. Voščilnice so v večini opremljene z znamkami Avstro-ogrske monarhije (1907-1918) in Kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov. Voščilnice in razglednice so bile shranjene v dveh albumih iz obdobja, v katerem so nastale.

Poleg albumov, vam v uvodu predstavljamo voščilnico z znamko Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, poslano (šele) aprila 1919 z motivom mačic in voščilnico brez datuma in znamke z motivom velikonočne butare in piščančkov (prejeta predvidoma med 1920 in 1930.


]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Homec: gradnja Društvenega doma in živahno življenje ob njem</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/homec-gradnja-prostvetnega-doma/</link>
		<pubDate>Wed, 13 Nov 2019 13:31:49 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/homec-gradnja-drustvenega-doma-in-zivahno-zivljenje-ob-njem/</guid>
		<description><![CDATA[Majhni kraji v sebi pogosto nosijo izjemno bogato in slavno zgodovino, ki bi jo sicer prej pripisali kakšnemu velikemu mestu. Zgodovina, ki je okoli nas in v nas samih, je naša vez s preteklostjo. Spomini na posameznike in dogodke so pomembni za razumevanje tega, kar smo, in okolja, v katerem živimo. Prav zato si zaslužijo našo pozornost. Zgodbe prežemajo naša življenja. Imajo mnogo oblik in opravljajo veliko nalog. Živijo v knjigah, na slikah, fotografijah, v glasbi, novicah, umetnosti, znanosti in v vsakdanjem življenju. ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Celjski 87. pehotni polk</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/celjski-87-pehotni-polk-3/</link>
		<pubDate>Tue, 14 May 2019 05:57:45 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/celjski-87-pehotni-polk/</guid>
		<description><![CDATA[Leta 2017 je minilo sto let od težkih bojev na Škabrijelu na soški fronti, v katerih so z uspešno obrambo položajev sodelovali tudi pripadniki celjskega 87. pehotnega polka, medtem ko smo v letu 2018 obeležili stoletnico konca prve svetovne vojne. V spomin na te dogodke in na slovenske fante ter može s širšega nekdanjega spodnještajerskega območja, ki so vojsko služili v tej avstro-ogrski vojaški enoti, smo v Osrednji knjižnici Celje leta 2017 pripravili razstavo in spremljajočo brošuro z naslovom Celjski 87. pehotni polk – ob 100 letnici bojev za Škabrijel v 11. soški bitki (17. avgust–12. september 1917). ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>&#8220;Ali je mogoče, da se je to zares primerilo?&#8221; Spomenik 1. svetovne vojne na Vrhniki</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/ali-je-mogoce-da-se-je-to-zares-primerilo-spomenik-1-svetovne-vojne-na-vrhniki/</link>
		<pubDate>Mon, 17 Dec 2018 11:13:04 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/ali-je-mogoce-da-se-je-to-zares-primerilo-spomenik-1-svetovne-vojne-na-vrhniki/</guid>
		<description><![CDATA[11. novembra 2018, ob 11. uri in 11 minut, ko je izzvenelo potrkavanje zvonov v cerkvi Svete Trojice nad Vrhniko, so zvoki slovenske in evropske himne v izvedbi orkestra Slovenske vojske napovedali začetek slovesnosti odkritja spomenika padlim in pogrešanim vojakom v prvi svetovni vojni. Po dolgih stotih letih od uradnega konca te strašne Vèlike vojne se je tako kraj poklonil spominu na fante in može iz Vrhnike in okoliških vasi, takratne avstro-ogrske vojake.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Vojne razglednice novomeškega zdravnika Viktorja Gregorića</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/gregoricev-album-svetovne-vojne/</link>
		<pubDate>Wed, 12 Sep 2018 07:51:06 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/vojne-razglednice-novomeskega-zdravnika-viktorja-gregorica/</guid>
		<description><![CDATA[V zadnjem času, ko obeležujemo častitljive obletnice različnih dogodkov v povezavi s prvo svetovno vojno, smo naleteli tudi na ime novomeškega zdravnika Viktorja Gregorića, ki je v tistem obdobju deloval v zaledju soške fronte v Ilirski Bistrici kot sanitetni oficir, v lokalno zgodovino rodnega Novega mesta in okolice pa se je zapisal zlasti kot lastnik in promotor zdravilišča Šmarješke Toplice.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Vojna usoda Martina Blatnika z Vrha nad Laškim</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/vojne-usode-martina-blatnika-z-vrha-nad-laskim/</link>
		<pubDate>Tue, 19 Dec 2017 12:29:39 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/vojna-usoda-martina-blatnika-z-vrha-nad-laskim/</guid>
		<description><![CDATA[Martin Blatnik (25. 10. 1900-9. 4. 1941) je bil kot komaj 17-letni mladenič vpoklican na frontna bojišča 1. svetovne vojne, s katerih se je srečno vrnil domov.
13. 2. 1928 s je poročil s Frančiško (Faniko) roj. Šeško (24. 4. 1903-6. 9. 1979) iz vasi Brdo (Planina pri Sevnici) in do njegove smrti v prvih dneh 2. svetovne vojne, 9. 4. 1941, se je njima rodilo sedem otrok.
 ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Spominska obeležja prve svetovne vojne v Litiji, Šmartnem in okolici</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/spominska-obelezja-prve-svetovne-vojne-v-litiji-smartnem-in-okolici/</link>
		<pubDate>Tue, 19 Dec 2017 11:50:02 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/spominska-obelezja-prve-svetovne-vojne-v-litiji-smartnem-in-okolici/</guid>
		<description><![CDATA[V mesecu oktobru 2017 je minilo 100 let od bitke pri Kobaridu ter konca soške fronte. V spomin na številne žrtve prve svetovne vojne se bodo v različnih krajih Slovenije in Italije zvrstili številni dogodki, ki spominjajo in opominjajo ter spodbujajo ohranjanje miru kot temeljne vrednote. Spominu smo se pridružili tudi v Knjižnici Litija. Zbirali smo podatke in posneli fotografije spominskih obeležij tega časa in ustvarili digitalno zgodbo.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ne spominjamo se vojne, spominjamo se ljudi &#8211; zapuščina prve svetovne vojne Šmarja pri Jelšah, Šentvida, Lemberga, Jerčina, Podčetrtka in Imenega</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/ne-spominjamo-se-vojne-spominjamo-se-ljudi-zapuscina-prve-svetovne-vojne-smarja-pri-jelsah-sentvida-lemberga-jercina-podcetrtka-in-imenega/</link>
		<pubDate>Thu, 30 Nov 2017 12:13:03 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/ne-spominjamo-se-vojne-spominjamo-se-ljudi-zapuscina-prve-svetovne-vojne-smarja-pri-jelsah-sentvida-lemberga-jercina-podcetrtka-in-imenega/</guid>
		<description><![CDATA[Veliki zgodovinski dogodki, kot so vojne, ki povzročajo strah, pomanjkanje in smrt, se globoko zarišejo v spomin ljudi. V Knjižnici Šmarje pri Jelšah smo ob stoti obletnici prve svetovne vojne želeli razkriti spomine in predstaviti življenje ljudi v tem obdobju z razstavo "Ne spominjamo se vojne, spominjamo se ljudi".]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Srčni pozdrav iz bojniga polja &#8211; prva svetovna vojna in njen odmev na Celjskem</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/srcni-pozdrav-iz-bojniga-polja-prva-svetovna-vojna-in-njen-odmev-na-celjskem/</link>
		<pubDate>Mon, 28 Aug 2017 14:44:17 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/srcni-pozdrav-iz-bojniga-polja-prva-svetovna-vojna-in-njen-odmev-na-celjskem/</guid>
		<description><![CDATA[Z razstavo Srčni pozdrav iz bojniga polja: prva svetovna vojna in njen odmev na Celjskem se tudi v Celju pridružujemo fronti dogodkov, ki se vrtijo okrog obeleževanja stote obletnice pričetka prve svetovne vojne. Velika ofenziva projektov, ki jo lahko pričakujemo tudi še skozi naslednja leta, meri na obravnavo prve vojne skozi raznolike položaje. Naš cilj je, da z dokaj enostavnim konceptom predstavljanja zasedemo v okolju našega delovanja razumevanje pomena in posledic vélike vojne na Celjskem ter pripomoremo tudi k razumevanju, zakaj tu ni tako močno usidrana v zgodovinski spomin. ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodbe iz družinske kronike Antona in Marije Puncer, roj. Gros</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/zgodbe-iz-druzinske-kronike-antona-in-marije-puncer-roj-gros/</link>
		<pubDate>Fri, 21 Jul 2017 04:26:57 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/zgodbe-iz-druzinske-kronike-antona-in-marije-puncer-roj-gros/</guid>
		<description><![CDATA[Anton (Tona) Puncer je bil  rojen 6. 6. 1893 v Podgorju pri Letušu Francu Puncerju in Agnes (Nežki) Puncer, roj. Primožič kot mlajši otrok.
Družina je bila dokaj premožna, a ker sta starša kmalu umrla, so ga kot otroka dali v rejo. Imel je še starejšega brata Alojza, roj. leta 1886, ki je od Puncerjevih tet (nista imeli otrok), ki sta živeli v Podgorju na kmetiji ter se ji je reklo po domače pri Francetu, v dar dobil kmetijo (po dom. pri Plahutih) v Paški vasi. V letih od 1937 do 1939 je bil župan Šmartnega ob Paki (umrl je leta 1939). Imel je veliko družino (od devetih otrok je bilo pet poslanih v koncentracijska taborišča Auschwitz in Mathausen, dva pa v stari Celjski pisker. Štirje se niso nikoli več vrnili domov).
Anton je dobil izplačilo v denarju, ki pa je po prvi svetovni vojni zaradi menjave države in s tem tudi valute povsem izgubil na vrednosti. Zanj si je lahko kupil samo še obleko. 
Kot mlad moški je bil visoke, krepke postave in zelo močan, vranje črnih las, oči in brkov. Bil je bil izkušen in daleč na okoli poznan kot zelo dober čevljar. Ker v njegovem poklicu ni bilo dela, se je najprej zaposlil na pošti. Iz Šmartnega ob Paki je s konjem vozil pošto v Zgornjo Savinjsko dolino.
 
 ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Dr. Julij Felaher  (1895–1969) in njegova zapuščina v zbirkah Koroške osrednje knjižnice</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/dragi-julci/</link>
		<pubDate>Thu, 22 Dec 2016 14:54:24 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/dr-julij-felaher-1895-1969-in-njegova-zapuscina-v-zbirkah-koroske-osrednje-knjiznice/</guid>
		<description><![CDATA[Sodnik in pravnik dr. Julij Felaher (1895–1969) se je skoraj pol stoletja boril za izboljšanje in položaj koroških Slovencev v Avstriji. Ves čas, še posebej v prelomnih letih, ko se je odločalo o usodi koroških Slovencev, je Felaher sodeloval v vojaškem in političnem boju za pravično slovensko severno mejo. Njegovo delovanje lahko zabeležimo pri Narodnem svetu za Slovensko Koroško v Velikovcu in nato pri distriktnem svetu Medzavezniške plebiscitne komisije v Pliberku. Po plebiscitu je moral, kot številni slovenski izobraženci, zapustiti rodno deželo. Od ustanovitve Kluba koroških Slovencev leta 1928, pa do svoje smrti je bil njegov predsednik. Pomagal je z lastnimi sredstvi, pisanjem prošenj, pravno pomočjo itd. Sam je zbral ogromno zgodovinskega in narodnostnega gradiva, veliko je pisal in predaval ter sodeloval pri predvojnem Manjšinskem inštitutu v Ljubljani.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Habjanov Ignac z Muljave je okusil 1. svetovno vojno</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/habjanov-ignac-z-muljave-je-okusil-1-svetovno-vojno/</link>
		<pubDate>Fri, 23 Sep 2016 10:31:46 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/habjanov-ignac-z-muljave-je-okusil-1-svetovno-vojno/</guid>
		<description><![CDATA[Pod vtisom domače vasi Muljave v deželi Desetega brata je leta 1917 moj praded Ignac Bregar (1874-1953) odhajal na fronto 1. svetovne vojne v Zakarpatje. V zanosu in ponosno je kot rekrut, vajen vsega hudega, življenja na kmetih, ajnrikal (odšel) v pešpolk avstro-ogrske vojske. Danes tej vojski očitamo, kot tuji cesarjevi vojski, da je slovenskim fantom in družinam prizadela veliko gorja. Čeprav praded ni nikoli govoril o tuji vojski, vedno o naši vojski, o cesarjevi državi, ki brani tudi našo domovino in nacijo. Živo je pripovedoval o dogajanjih ob odhodu frontnikov, o slovesu rekrutov v domačem kraju, prihodu do zaledja in od tam naprej na fronto. ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Spomini na 1. svetovno vojno s Škofjeloškega</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/spomini-gorenjcev-na-prvo-svetovno-vojno-2/</link>
		<pubDate>Thu, 18 Aug 2016 11:29:31 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/spomini-na-1-svetovno-vojno-s-skofjeloskega/</guid>
		<description><![CDATA[Leto 2014 je bilo v znamenju obeleževanja 100. obletnice začetka 1. svetovne vojne, ki jo imenujemo tudi velika vojna, saj v njej niso trpeli in umirali samo vojaki, temveč je smrt žela tudi v zaledju med civilnim prebivalstvom.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Josip Trebec (1873-1938)</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/josip-trebec-1873-1938/</link>
		<pubDate>Tue, 29 Dec 2015 00:00:00 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/josip-trebec-1873-1938/</guid>
		<description><![CDATA[Fotograf, slikar in mizar]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
