<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>politics &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/en/categories-collections/politics/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si/en/</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Thu, 19 Mar 2026 06:58:38 +0000</lastBuildDate>
	<language>en-US</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.1</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>politics &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si/en/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Franc Zdolšek – predvojni šentjurski župan, trgovec in posestnik</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/franc-zdolsek-predvojni-sentjurski-zupan-trgovec-in-posestnik/</link>
		<pubDate>Tue, 09 Dec 2025 12:47:18 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=408097</guid>
		<description><![CDATA[Med prebivalci trga Šentjur, ki se je do leta 1936 imenoval Sv. Jurij ob Južni železnici nato pa Sv. Jurij pri Celju, se je v obdobju med obema vojnama na gospodarskem in drugih področjih uveljavilo kar nekaj tržanov,  med katere se je uvrščal tudi Franc Zdolšek, ki je bil ne le uspešen trgovec in posestnik, marveč tudi župan Občine Sv. Jurij pri Celju-trg. Čeprav je spadal med najuglednejše tržane in je kot župan veliko storil za napredek Šentjurja, je danes poznan le še nekaterim najstarejšim Šentjurčanom, medtem ko večina mlajših zanj verjetno ni niti slišala. Da spomin nanj ne bi utonil v pozabo, je prav, da ga nekoliko podrobneje predstavimo. Hkrati s Francem Zdolškom bomo predstavili tudi njegovo ženo Emilijo, roj. Grasselli, ker bi bila sicer zgodba o njem nepopolna.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Grosupeljski župani skozi čas</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/grosupeljski-zupani-skozi-cas/</link>
		<pubDate>Tue, 18 Nov 2025 21:45:57 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=400853</guid>
		<description><![CDATA[Leto 2025 poteka v znamenju 30-letnice nove občine Grosuplje, njene predhodnice pa segajo vse do vznikov občin po letu 1850. Občina Grosuplje je leta 1850 obsegala štiri katastrske občine: Grosuplje, Stransko vas, Staro vas in Sela. Občina Šmarje pa katastrske občine Šmarje, Lanišče, Mali Vrh in Zgornjo Slivnico.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Domačija Žitko-Petrič-Marolt v Verdu in njeni ljudje</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/domacija-zitko-petric-marolt-v-verdu-in-njeni-ljudje/</link>
		<pubDate>Mon, 13 Oct 2025 13:13:16 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=400827</guid>
		<description><![CDATA[Pravnik in umetnostni zgodovinar Marijan Marolt (1902, Vrhnika–1972, Buenos Aires) v romanu Zori, noč vesela! opisuje svoj dom v Verdu, tik nad Krnico – najširšim in najglobljim delom Velike Ljubljanice. Idilična domačija je bila zgrajena okrog leta 1826, ob žagi in mlinu, v samem izteku zatrepne doline Retovje, znane po številnih izvirih.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>80 let osvoboditve Ljubljane</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/80-let-osvoboditve-ljubljane/</link>
		<pubDate>Thu, 08 May 2025 22:46:28 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=397892</guid>
		<description><![CDATA[Na dan osvoboditve Ljubljane, devetega maja 1945, se je tudi v Evropi uradno končala druga svetovna vojna. Obletnico praznujemo kot Dan zmage, dan ko so se Nemci brezpogojno predali zaveznikom. Osvoboditev slovenske prestolnice je bila del širšega procesa konca vojne v Jugoslaviji, v katerem so zavezniki in jugoslovanske partizanske sile skupaj premagali nacistično okupacijo.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>47 minut &#8211; Maistrova akcija za Maribor</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/47-minut-maistrova-akcija-za-maribor-2/</link>
		<pubDate>Fri, 28 Mar 2025 13:21:13 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=395088</guid>
		<description><![CDATA[Ob koncu vélike vojne se je Maribor znašel v središču viharnega dogajanja, ki je močno poseglo v njegovo prihodnost. 16. in 17. avgusta 1918 ustanovljeni Narodni svet za Slovenijo in Istro v Ljubljani, ki je imel za nalogo pripraviti vse potrebno za združitev Slovencev s Hrvati in Srbi v novo samostojno državo, je kmalu dobil pokrajinske odseke. 26. 9. 1918 je bil ustanovljen pokrajinski odsek za Štajersko v Mariboru. Ta je 1. novembra 1918 Rudolfa Maistra imenoval za generala ter mu podelil vojaško poveljstvo tako nad Mariborom kot nad vsemi vojaškimi enotami na slovenskem Štajerskem.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>K stoletnici priključitve vasi Kandija k Novemu mestu</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/k-stoletnici-prikljucitve-vasi-kandija-k-novemu-mestu/</link>
		<pubDate>Tue, 24 Dec 2024 09:22:14 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=385326</guid>
		<description><![CDATA[»Kar je naše, je Vaše, kar je Vaše, je naše.«
novomeški župan Karel Rozman, leta 1922[i]
&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Slovensko narodno prebujanje in II. slovenski tabor v Žalcu</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/slovensko-narodno-prebujanje-in-ii-slovenski-tabor-v-zalcu/</link>
		<pubDate>Thu, 19 Dec 2024 15:10:10 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=393975</guid>
		<description><![CDATA[Taborsko gibanje je med letoma 1868 in 1871 predstavljalo politično gibanje, ki je temeljilo na množičnih zborovanjih na prostem. Na taborih so se zbirale velike skupine ljudi, ki so poslušale govornike. Ti so predvsem poudarjali enakopravnost slovenskega jezika znotraj Avstro-Ogrske in zahtevali uresničitev programa Zedinjena Slovenija. Poleg tega so obravnavali tudi lokalne zahteve, prilagojene območju, kjer so se taborska srečanja odvijala.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Prvi jugoslovanski vsesokolski zlet v Ljubljani 1922</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/prvi-jugoslovanski-vsesokolski-zlet-v-ljubljani-1922/</link>
		<pubDate>Thu, 11 Jan 2024 11:06:47 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=374186</guid>
		<description><![CDATA[»V sokolskih dneh smo. Ljubljana že izpreminja svoje običajno lice. Po mestu je od trenutka do trenutka opažati živahnejše valovanje ljudstva. Vse je veselo in praznično razpoloženo. Pojavile so se že prve rdeče srajce po ulicah, več sto jih je že.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Karel Pollak starejši (1853-1937) in njegovo usnjarsko podjetje</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/karel-pollak-starejsi-1853-1937-in-njegovo-usnjarsko-podjetje/</link>
		<pubDate>Wed, 14 Dec 2022 12:45:58 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=360361</guid>
		<description><![CDATA[Bil je pomemben usnjarski podjetnik, soustanovitelj in prvi predsednik Krščansko-socialne delavske zveze, ustanovljene ob koncu 19. stoletja. Bil je tudi pristaš Katoliško narodne oziroma Slovenske ljudske stranke. Zrasel je v gorenjski družini, kjer so z usnjem in s kožami delali že njegovi ded, oče in stric. Leta 1910 je bil izvoljen za predsednika kuratorija kranjske deželne banke, ustanovljene leta 1909, ki je skrbela za financiranje gospodarskih potreb dežele Kranjske.

Nazadnje je stanoval na Dunajski, nekdaj Tyrševi, cesti 23 v Ljubljani. Gmotno je podpiral številna krščanska dobrodelna društva. Še posebej med prvo svetovno vojno se je udeležil več dobrodelnih akcij, v katerih je daroval velike vsote za razne namene, kakor lahko preberemo v tedanjih časopisnih vesteh. Po letu 1932 se je umaknil iz poslovnega življenja v pokoj.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Vohun iz Šmartnega pri Litiji usmrčen v španski državljanski vojni</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/vohun-iz-smartnega-pri-litiji-usmrcen-v-spanski-drzavljanski-vojni/</link>
		<pubDate>Mon, 06 Sep 2021 10:07:40 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/vohun-iz-smartnega-pri-litiji-usmrcen-v-spanski-drzavljanski-vojni/</guid>
		<description><![CDATA[Zgodba ob 85-letnici španske državljanske vojne, ki se je začela 17. julija 1936, končala pa 1. aprila 1939.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>&#8220;Na severu te male domovine &#8230;&#8221; &#8211; osamosvojitveni dogodki na območju Maribora in okoliških občin</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/na-severu-te-male-domovine-osamosvojitveni-dogodki-na-obmocju-maribora-in-okoliskih-obcin/</link>
		<pubDate>Tue, 06 Jul 2021 10:20:41 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/na-severu-te-male-domovine-osamosvojitveni-dogodki-na-obmocju-maribora-in-okoliskih-obcin/</guid>
		<description><![CDATA["Kako je s to neuklonljivostjo Maribora, kjer so skozi stoletja in stoletja pešačili, jahali ali se vozili Iliri in Kelti, Ogri in Germani, trgovali Židi, požigali Turki, na pohode hodili Francozi in še pred sedemdesetimi leti nacionalistični Nemci kričali, da bodo to deželo naredili zopet nemško /.../ O, velikokrat je Maribor klonil in tudi mnogi "Veliki" so za vedno klonili. A živelj naših prednikov, ki je prišel sem pred dobrimi tisoč leti, slovenski rod v mestu, v Slovenskih goricah, na Pohorju, Kozjaku, Dravskem polju ni klonil ... Na severu te male domovine - ni klonil."
(Tone Partljič, del uvoda iz zbornika Neuklonljivi Maribor, 2011, str. 8-9)]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Obeležja vojne za Slovenijo &#8211; ohranjanje spomina na Goriškem</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/spomeniki-vojne-za-slovenijo-ohranjanje-spomina-na-goriskem/</link>
		<pubDate>Thu, 24 Jun 2021 06:44:48 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/obelezja-vojne-za-slovenijo-ohranjanje-spomina-na-goriskem/</guid>
		<description><![CDATA[V letu 2021, ko praznujemo 30 let osamosvojitve Slovenije, je v Goriški knjižnici nastala zgodba, ki svojo pozornost usmerja k obeležjem, ki v našem prostoru ohranjajo spomin na ta čas. ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Josip Jurčič (1844-1881): književnik, urednik literarnih zbirk in časnikar</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/josip-jurcic-1844-1881-knjizevnik-urednik-literarnih-zbirk-in-casnikar/</link>
		<pubDate>Mon, 03 May 2021 11:46:58 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/josip-jurcic-1844-1881-knjizevnik-urednik-literarnih-zbirk-in-casnikar/</guid>
		<description><![CDATA[Letos obeležujemo 140. obletnico smrti slovenskega književnika Josipa Jurčiča in ob tej priložnosti v obliki digitalne zbirke predstavljamo avtorja prvega slovenskega romana kot knjižnega in časnikarskega urednika. 
V zbirki bomo izpostavili literarno in idejno sodelovanje Jurčiča z njegovimi sodobniki, ki so se ukvarjali s politiko in književnostjo. Njegovi najpomembnejši sopotniki in prijatelji so bili: dr. Josip Vošnjak, Janko Kersnik, Ivan Hribar, Fran Levec, Fran Celestin, Franjo Marn, Fran Levstik, Anton Janežič, Josip Stritar, Fran Šuklje. Pri nastajanju in urejanju časopisa Slovenski narod je sodeloval z Antonom Tomšičem, Antonom Kodrom in drugimi. 
Ob koncu zbirke dodajamo še seznam prevodov Jurčičevih del v tuje jezike.
 ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Dr. Anton Korošec</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/dr-anton-korosec-6/</link>
		<pubDate>Mon, 19 Apr 2021 12:33:10 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/dr-anton-korosec/</guid>
		<description><![CDATA[Anton Korošec (rojen 12. maja 1872 v Biserjanah pri Sv. Juriju ob Ščavnici, umrl 14. decembra 1940 v Beogradu) je bil slovenski politik, pisatelj, teolog. Bil je podpredsednik prve vlade Kraljevine SHS leta 1918, nato je kot vodja Slovenske ljudske stranke sodeloval v drugih desno usmerjenih vladah. Leta 1920 je bila SLS na Slovenskem poražena, leta 1924 pa je spet zmagala in Korošec je postal podpredsednik vlade. V letih 1924-1927 je bil tudi minister za notranje zadeve. Nasprotoval je sprejetju vidovdanske ustave in se zavzemal za večjo avtonomijo Slovencev v okviru Kraljevine, dokler ni SLS skupaj s srbskimi radikali oblikovala centralistične vlade in je ideja zamrla.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Koroški plebiscit 1920</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/koroski-plebiscit-1920/</link>
		<pubDate>Fri, 16 Apr 2021 10:33:05 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/koroski-plebiscit-1920/</guid>
		<description><![CDATA[Po koncu prve svetovne vojne naj bi mirovna pogodba v Saint Germainu z Avstrijo 10. oktobra 1919 določila mejo med Kraljevino SHS in Avstrijo, vendar je nastal spor zaradi Koroške, ki so jo zasedle jugoslovanske čete, medtem pa je prišlo do upora krajevnih nemških sil. V spor so posegle velesile, ki so določile, da se bo nastala situacija razrešila s plebiscitom. Posebne komisije so določile ozemlja, ki so bila predmet glasovanja. Končna odločitev je predvidevala razdelitev ozemlja na cono A in B ter da bo referendum najprej izveden v coni A. V kolikor bi se ljudje, živeči v coni A, odločili za priključitev h Kraljevini SHS, bi nato bil izveden še referendum v coni B. 10. oktobra 1920 so se prebivalci v coni A z 59,04% glasov odločili, da se bodo priključili Avstriji in ne Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je pomenilo, da glasovanje v coni B sploh ne bo izvedeno. Meja je bila določena v škodo Slovencev.
Pred plebiscitom sta obe strani izvajali intenzivno propagando. Avstrijska propaganda je poudarjala predvsem ekonomske koristi. Jugoslovanska (oz. slovenska) stran je po drugi strani nastopala skoraj izključno z argumenti, ki so poudarjali narodno zavest, in je bila izrazito protinemško usmerjena. Ohranjeni primerki domačih razglednic in plakatov iz tega obdobja pripadajo tudi pomembnim umetniškim imenom, kot je Maksim Gaspari.
Literatura:
STAVBAR, Vlasta: Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje : slovenska politika v habsburški monarhiji, od volilne reforme do nove države (1906-1918), Maribor : Pivec, 2017
RAHTEN, Andrej: Po razpadu skupne države : slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita, Celje: Mohorjeva družba, 2020 
 ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Tabor v Kubedu (1870 – 2020)</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/tabor-v-kubedu-1870-2020/</link>
		<pubDate>Wed, 23 Dec 2020 10:32:46 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/tabor-v-kubedu-1870-2020/</guid>
		<description><![CDATA[Leta 2020 je minilo 150. let istrskega tabora v Kubedu.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Novomeški župani v času med obema vojnama</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/novomeski-zupani-v-casu-med-obema-vojnama-2/</link>
		<pubDate>Thu, 05 Nov 2020 09:02:22 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/novomeski-zupani-v-casu-med-obema-vojnama/</guid>
		<description><![CDATA[Aprila leta 1921 so v Sloveniji potekale občinske volitve, na katerih je nastopilo vseh šest slovenskih strank. V celotni Sloveniji je močno zmagala Slovenska ljudska stranka, ki je dobila 61 % vseh odbornikov, Samostojna kmetijska stranka si je pridobila 21 % glasov, Jugoslovanska socialdemokratska stranka 8 %, Komunistična partija Jugoslavije ter Jugoslovanska demokratska stranka po 2 % ter Narodna socialistična stranka 1 % vseh odbornikov.
Glasovalo se je z volilnimi kroglicami. Na novo izvoljeni občinski odbor je nato volil župana, podžupana in občinske svetovalce.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Bazovica</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/bazovica-8/</link>
		<pubDate>Mon, 07 Sep 2020 14:38:08 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/bazovica/</guid>
		<description><![CDATA[Minilo je devetdeset let, odkar so na gmajni pri Bazovici odmevali streli. Štiri imena, Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš, Alojz Valenčič, so se 6. septembra 1930 zapisala ne le v slovensko, temveč tudi v evropsko zgodovino.
Predpostavka za spoštljiv odnos do kateregakoli kraja spomina pa je poznavanje razmer in dogodkov, zaradi katerih tisti kraj sploh obstaja. (Povzeto iz knjige Pahor, M. Tajna organizacija Borba, Trst, 2020).]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ddr. Alojzij Kuhar, zamolčani rodoljub</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/ddr-alojzij-kuhar-zamolcani-rodoljub/</link>
		<pubDate>Mon, 30 Dec 2019 11:12:20 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/ddr-alojzij-kuhar-zamolcani-rodoljub/</guid>
		<description><![CDATA[O Alojziju* Kuharju, najstarejšem bratu pisatelja Prežihovega Voranca, sem prvič izvedel nekaj več šele tedaj, ko je 17. oktobra 1964 umrl njegov brat Avgust Kuhar, najmlajši od Prežihovih »pobov«. Dr. Franc Sušnik je takrat v Koroškem fužinarju, ki ga je Prežihov Gustl urejal vse do svoje prezgodnje smrti, napisal lep nekrolog. Tam omeni vse brate in med njimi tudi Alojzija:
 
»Lojz (rojen 18. junija 1895 na Mihéljem, umrl 28. oktobra 1958 v New Yorku), ki je v ta grob pokopal svoje hrepenenje po domačem kraju, govornik in esejist, politik in diplomat, sorbonski doktor političnih ved (1929), cambriški doktor zgodovine (1949).«1
 
Postal sem radoveden, ker je Alojzijevo ime bilo ovito v koprene skrivnosti. Nihče drugi ni o njem pisal, nobeden ga ni omenjal. Pozneje sem dognal, da ga je dr. Sušnik prvič omenil že leta 1957, pa sem bil takrat še premlad, da bi se zanimal za brate Kuhar. Leta 1968 je dr. Sušniku za njegovo sedemdesetletnico pisatelj Marjan Kolar zbral in uredil njegova najboljša besedila v knjigi »In kaj so ljudje ko lesovi: Koroški zapisi«, ki jo je izdala Založba Obzorja Maribor, založila pa Skupščina Občine Ravne na Koroškem. Tu sem našel še tisti zapis iz leta 1957:
»K Prežihu sem prišel prvič po prvi šoli. Prav tedaj so kupili bajto. Lojz je bil v Celovcu štiri leta pred mano. Bil je na gimnaziji veljaven fant. Tudi v Marijanišču. Tu so bili za hlapce Slovenci. Eden teh je bil hišnik, Kapelčan Jakob. Po slovensko nismo smeli govoriti. Nam malim je bilo tako zabičano, da si še na vlaku, ko smo se domov na počitnice vozili, vse do Sinče vesi nismo upali po slovensko govoriti. Lojz je to reč spodbil. Tisto jesen mu je Jakob zaupal prodajo češpljev na marijaniškem dvorišču. To trgovino je Lojz potem še več let opravljal. Vsak dan od štirih do petih. Po šestnajst češpljev za krajcar. Po slovensko pa si jih dobil dvajset. Jaz tudi brez krajcarjev, ker me je imel Lojz za svojega izpod Uršlje gore in še podobna sva si bila v obraz tedaj kot brata, so pravili.«2  ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Po poteh spominskih plošč Temeniške in Mirnske doline: Stanko Pirnat</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/po-poteh-spominskih-plosc-temeniske-in-mirnske-doline-stanko-pirnat/</link>
		<pubDate>Fri, 27 Sep 2019 06:17:32 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/po-poteh-spominskih-plosc-temeniske-in-mirnske-doline-stanko-pirnat/</guid>
		<description><![CDATA[Ob 160. letnici rojstva so se v Občini Mokronog-Trebelno na pobudo vsestranskega kulturnega ustvarjalca Staneta Pečka poklonili spominu na skladatelja in pravnika Stanka Pirnata (1859-1899). Pirnatovo ime danes ohranjajo zborovski pevci, saj njegove priredbe narodnih pesmi, še posebej znane, njegovo delovanje in dela pa so v širši javnosti pozabljena.]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
