<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>music, dance &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/en/categories-collections/music-dance/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si/en/</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Mon, 30 Mar 2026 19:42:10 +0000</lastBuildDate>
	<language>en-US</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.1</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>music, dance &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si/en/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Pričevanja o Jurčetu Vrežetu, starosti slovenskega zborovskega petja</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/pricevanja-o-jurcetu-vrezetu-starosti-slovenskega-zborovskega-petja/</link>
		<pubDate>Mon, 30 Mar 2026 21:41:53 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=411679</guid>
		<description><![CDATA["Vseh 50 let sem živel s pesmijo in za pesem, ki je večna mladost in lepota ter osrečujoč napoj. Če me je kedaj kdo hotel iz nerazumevanja, rivalstva ali sovraštva onemogočiti in onesrečiti, mi je poskušal vzeti pesem. Tako se je to dogajalo pred vojno dvakrat v Šoštanju – pa tudi v Celju so se našli, ki so mi jo hoteli vzeti. Mogoče zato tudi 12-letni premor med prvima festivaloma.
Pa vendar je bila pesem in po njej jaz sam tako močan, da sem pesem ohranil, in pesem je ohranjala tudi mene v najtežjih dneh mojega življenja."
(Iz Vrežetovega zahvalnega nagovora sodelavcem ob njegovi 70-letnici)

Jurče Vreže (1906–1987), slovenski zborovodja, glasbeni pedagog in organizator, je bil eden najpomembnejših utemeljiteljev mladinskega zborovskega petja na Slovenskem ter osrednja osebnost Mladinskega pevskega festivala v Celju.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Študijski krožki v Kosovelovi knjižnici Sežana</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/studijski-krozki-v-kosovelovi-knjiznici-sezana/</link>
		<pubDate>Mon, 12 Jan 2026 11:39:18 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=408438</guid>
		<description><![CDATA[Prispevek k vseživljenjskemu učenju in ustvarjalnosti.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Foto Vilar Logatec</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/foto-vilar-logatec/</link>
		<pubDate>Tue, 11 Nov 2025 11:58:36 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=403018</guid>
		<description><![CDATA[Foto Vilar je bil najverjetneje prvi fotografski atelje v Logatcu. Anton Vilar (III.) je svojo obrt odprl leta 1907 na hišni številki Dolenji Logatec 61. Leta 1913 je obrt preselil na hišno številko 146, v vilo Vilar, v tistem času izstopajočo in imenitno hišo (današnji naslov je Grič 2).]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Akademik Lojze Lebič – skladatelj, dirigent, pedagog in glasbeni pisec</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/akademik-lojze-lebic-skladatelj-dirigent-pedagog-in-glasbeni-pisec/</link>
		<pubDate>Thu, 19 Dec 2024 09:44:54 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=392087</guid>
		<description><![CDATA["Verjetno težko najdemo kraj, kjer bi se na majhnem prostoru zlilo toliko ustvarjalne moči kot na Prevaljah. Koliko uspehov in presežkov so dosegli naši rojaki, še raje osebnosti, s svojo mislijo, življenjsko držo in s svojimi deli na raznih področjih. Napajala in navdihovala jih je naša dolina, rodni kraj, izobraževale naše šole, preden jih je pot ponesla v svet. Občudujemo tuje skladatelje, se klanjamo njihovi veličini, a tudi na domačem pragu imamo rojaka, skladatelja evropskega slovesa, akademika Lojzeta Lebiča. Ponosen sem na ljudi, ki so za večno zapisali ime rodnega kraja in domovine na zemljevid človeške ustvarjalnosti."

S temi besedami je dr. Matic Tasič, župan Občine Prevalje, začel svoj nagovor ob spominski zloženki v čast Lebičevem letu.

Ob devetdesetem jubileju Lojzeta Lebiča je bilo na Prevaljah zbir prireditev posvečenih njihovemu rojaku ter združenih pod skupnim imenom Lebičevo leto  - v čast in zahvalo umetniku, ki ga je glasbena zgodovina uvrstila med vrhunce evropske glasbene ustvarjalnosti. Dogodke je pripravilo Kulturno društvo Mohorjan s svojimi sodelavci, posebej velja izpostaviti neutrudnega Jožka Kerta, dolgoletnega nekdanjega predsednika KD Mohorjan.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>100 let Pihalne godbe Moravče</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/100-let-pihalne-godbe-moravce/</link>
		<pubDate>Tue, 10 Dec 2024 22:57:08 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=387658</guid>
		<description><![CDATA[Pihalna godba Moravče je bila ustanovljena leta 1924 in je delovala do leta 1942, ko so ji Nemci prepovedali igranje. S ponovnim delovanjem je pričela leta 1974. Danes Pihalna godba Moravče šteje več kot 50 glasbenikov in glasbenic vseh starosti.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Mengeška godba: 140-letnica delovanja</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/mengeska-godba-140-letnica-delovanja/</link>
		<pubDate>Fri, 22 Nov 2024 12:28:41 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=388978</guid>
		<description><![CDATA[Kulturno društvo Mengeška godba v letu 2024 obeležuje 140 let neprekinjenega delovanja. Prva kapelnika Bernard in Franc Degischer sta se v Mengeš priselila s Tirolske, nasledil pa ju je domačin Peter Lipar, ki je že kot 17-letni mladenič prevzel mesto kapelnika in godbo vodil več kot 50 let (1901–1953).]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Godba Domžale: 140-letnica najstarejšega domžalskega društva</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/godba-domzale-140-letnica-najstarejsega-domzalskega-drustva/</link>
		<pubDate>Mon, 11 Nov 2024 11:15:30 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=384579</guid>
		<description><![CDATA[Domžalska godba v letu 2024 praznuje 140-letnico delovanja. Gre za najstarejše društvo v Domžalah. Leta 1884 jo je ustanovil takratni domžalski učitelj Franc Pfeifer. Prebujena narodna zavest v takrat povsem nemško usmerjenem domžalskem življenju je vzpodbudila domačine, da so ustanovili lastno godbo. Na začetku svojega delovanja je godba delovala pod okriljem domačega gasilskega društva, zato so bili godbeniki na svojem prvem nastopu istega leta, pri odprtju gostilne v Stobu, oblečeni kar v gasilske uniforme.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ivan Kobal</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/ivan-kobal/</link>
		<pubDate>Fri, 29 Dec 2023 13:02:57 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=348132</guid>
		<description><![CDATA[Ivan Kobal je bil rojen 12. decembra 1897 v kraju Podkraj nad Ajdovščino. Njegovi starši so se ukvarjali s trgovino, gostilno, oddajali so tudi sobe. Na domačiji, ki so jo po domače imenovali pri Jurčku, je ostal brat Lojze. Ivan je pred fašizmom zbežal iz Primorske v naše kraje, kjer je pustil močan kulturni pečat.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Prvi slovenski glasbeni festival v Ljubljani maja leta 1932</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/prvi-slovenski-glasbeni-festival-v-ljubljani-maja-leta-1932/</link>
		<pubDate>Tue, 24 Oct 2023 12:19:13 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=374185</guid>
		<description><![CDATA[Potekal je med 10. in 16. majem leta 1932. Organizirala ga je Glasbena matica, ustanovljena leta 1872, ob šestdesetletnici svojega obstoja in delovanja ter petdeseti obletnici svoje glasbene šole. To je bil prvi takšen festival v državi. Potekal je na več ljubljanskih prizoriščih: na Kongresnem trgu, v dvoranah Filharmonije, opernega gledališča in hotela Union, v frančiškanski cerkvi, pred stavbo Glasbene matice ter celo na ljubljanskem velesejmu. Pročelje društvene stavbe na Vegovi ulici je bilo že leto poprej temeljito prenovljeno po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika: dozidali so velik balkon. Uredili so tudi park pred poslopjem. Stavba Glasbene matice, katere notranjost so obnovili po načrtih arhitekta Jožeta Platnerja, je bila za to priložnost še posebej okrašena.

Festival je pokazal vso razsežnost in širok domet slovenske glasbe do tedaj: občinstvo je spremljalo nastope glasbenega naraščaja Glasbene matice, operne predstave, cerkveno glasbo, ubrane pevske zbore in orkestre ter celo pritrkovalce na zvonove.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Edvard Goršič (12. 3. 1937–18. 6. 2002)</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/edvard-gorsic-12-3-1937-18-6-2002/</link>
		<pubDate>Thu, 29 Dec 2022 18:14:26 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=366523</guid>
		<description><![CDATA[Pričujoči prispevek je poklon življenju in delovanju vsestranskega glasbenika, kulturnika in športnika Edija Goršiča, ki je v zadnjih štiridesetih letih 20. stoletja v Celju in njegovi okolici pustil neizbrisljiv pečat na področju kulturnega in družabnega življenja, predvsem na področju glasbenega delovanja. Kot zborovodja, instrumentalist, glasbeni pedagog  je s posebno karizmo, energijo in profesionalnostjo vodil tedanje  generacije zborov in drugih glasbenih skupin združeno s profesionalnostjo, zanosom in  sproščenostjo v enem. Svoje izjemno glasbeno znanje je nesebično prenašal na mnoge celjske generacije glasbenikov in pevcev, pa tudi na svoja otroka Matevža in Alenko, ki sta danes uveljavljena akademsko izobražena glasbenika. Ob tem je potrebno še posebej izpostaviti vlogo njegove drage življenjske sopotnice, žene Libuške, ki ga je v njegovem delovanju vzorno in s strastjo podpirala.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kopališče in gostišče Grič</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/kopalisce-in-gostisce-gric/</link>
		<pubDate>Thu, 22 Dec 2022 09:52:48 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=364845</guid>
		<description><![CDATA[Ob znamenitem sotočju Save in Krke leži mesto Brežice. Visok vodovodni stolp in brežiški grad sta njegova najvidnejša in najpomembnejša simbola. V neposredni bližini gradu stoji mogočen star železnobetonski most, ki že od leta 1906 povezuje levi in desni breg Save ter Krke. Nedaleč stran od mostu se je še nedolgo nazaj marsikateri turist in domačin rad ustavil v gostilni, ki se je imenovala Pizzeria &amp; pivnica Point. Zgodovina 115 let stare stavbe, ki je svoj višek doživela v času med 1. in 2. svetovno vojno, bila kasneje nacionalizirana, večkrat zaprta in prenovljena, razkriva marsikaj.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Vokalna skupina Doremi</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/vokalna-skupina-doremi-2/</link>
		<pubDate>Tue, 20 Dec 2022 15:04:46 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=362508</guid>
		<description><![CDATA[V Kočevju je bila med prvimi v Sloveniji ustanovljena vokalna skupina, ki je posegala po zahtevnejšem programu. Prva takšna skupina je bila ustanovljena leta 1968, druga 1971 (DOREMI), tretja, takrat najmlajša skupina, pa je bila ustanovljena 1976.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ubald Vrabec</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/ubald-vrabec-2/</link>
		<pubDate>Fri, 25 Nov 2022 10:58:00 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=361124</guid>
		<description><![CDATA[Ubald Vrabec (Trst 1905-Izola 1992), tržaški glasbenik in skladatelj. Življenjsko delo Ubalda Vrabca predstavlja po­memben doprinos h glasbeni kulturi na Slovenskem. Poseben pomen ima za utrditev in razvoj kulturnega življenja ter za potrditev kulturne izvirnosti in vrednot Slovencev v Italiji.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Melodija Mengeš &#8211; prva slovenska tovarna glasbenih inštrumentov</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/melodija-menges-prva-slovenska-tovarna-glasbenih-instrumentov/</link>
		<pubDate>Thu, 30 Dec 2021 08:23:27 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/melodija-menges-prva-slovenska-tovarna-glasbenih-instrumentov/</guid>
		<description><![CDATA[Zgodba je prikaz zgodovine prve slovenske tovarne glasbil Melodije Mengeš.
Mengeš že od nekdaj slovi kot glasbeno mesto s pesmijo v srcu. Vse se je začelo leta 1884, ko je bila na pobudo 33 Mengšanov ustanovljena Mengeška godba. Ti so 2. novembra istega leta podpisali razglas za posojilo, da so lahko kupili inštrumente. Poleg tradicionalne narodno-zabavne prireditve Pod mengeško marelo ima godba tudi tematski letni koncert. Zelo obiskan in priljubljen je božično-novoletni koncert, ki je klasično in zabavno obarvan, na njem pa se predstavijo različni domači solisti. Godba vsaj enkrat na leto gostuje v tujini. Tako se občina Mengeš zaradi številnih izdelovalcev glasbil, ene najstarejših godb na Slovenskem, glasbenega in kulturnega utripa ter glasbene trgovine Melodija glasbila upravičeno ponaša s sloganom »S pesmijo v srcu«.
Mengeš pa je znan tudi po prvi slovenski in drugi največji evropski tovarni glasbenih inštrumentov Melodija Mengeš. Melodija je imela v najboljših časih do 500 ljudi zaposlenih, ki so delali po dve izmeni. Prodajali so po vsem svetu. Njeni tuji trgi so bili Avstrija, Nemčija, Italija, Avstralija, Kanada, Amerika, povsod tam, kjer so živeli slovenski izseljenci.
Marsikdo še danes doma hrani ali igra na znane harmonike Melodija ali pa tiste, ki jih še vedno izdelujejo vrhunski mengeški mojstri izdelovanja tega najbolj priljubljenega slovenskega glasbila. Žal tovarne danes ni več, tako kot mnogo drugih izjemnih tovarn tistega časa iz bližnje in daljne okolice. Na srečo pa od leta 1995 tradicijo izdelovanja in prodaje glasbil uspešno nadaljuje Melodija glasbila, d. o. o., kjer so nam prijazno pomagali in nam priskrbeli fotografije iz zgodovine.
Drugi del fotografij nam je priskrbel Muzej noveše zgodovine Slovenije, ki hrani še druge izjemne fotografije naše zgodovine. Za sodelovanje se jim iskreno zahvaljujemo. Vabljeni k branju in ogledu čudovitih fotografij. ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Za domovino z rockom naprej &#8211; kratka zgodovina celjske rock glasbe</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/za-domovino-z-rockom-naprej-kratka-zgodovina-celjske-rock-glasbe/</link>
		<pubDate>Mon, 13 Dec 2021 12:59:55 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/za-domovino-z-rockom-naprej-kratka-zgodovina-celjske-rock-glasbe/</guid>
		<description><![CDATA[Rock glasba je ena od nosilk popularne kulture druge polovice 20. stoletja, zato kot taka ni samo glasbena zvrst, pač pa tudi kulturno-popularni fenomen, ki je v sedemdesetih letih svojega obstoja spremenil način skladanja, izvajanja in poslušanja glasbe. Rock je s svojim množičnim vplivom premikal meje, osvobajal mlade kulturnih  in socialnih spon ter poskrbel, da se je zanj začela zanimati tudi politika. Vsekakor dovolj razlogov, da je rock, s svojo bogato dediščino in vplivom na slovensko družbo, dobil v Muzeju novejše zgodovine Celje tudi lastno, pregledno razstavo, ki pa tokrat ni bila vezana zgolj na lokalno okolje, pač pa je vsebinsko povezala celotni slovenski prostor ter celo del bivšega jugoslovanskega. Ko govorimo o slovenskem rocku med leti 1965 in 1991, ga je namreč nemogoče vzeti iz jugoslovanskega konteksta. Enoten glasbeni trg, državni snemalni studii in založbe, državni mediji ter nenehna glasbena sodelovanja, so namreč vplivala, da je rock glasba brezmejno prehajala kulturne meje vseh šestih republik, ob enem pa skrbela za kvaliteto in pojavnost, pa tudi cenzuro.

Kljub temu, da so pionirski začetki rocka v Sloveniji in s tem najbolj odmevni rock ansambli, izhajali iz treh  glavnih rock centrov v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, Maribor, Ljubljana, Koper, pa Celje niti slučajno ni zaostajalo v izvedbi, pa tudi v avtorstvu prvih rock zasedb ne. Celje je imelo vseskozi dobro razvito rock sceno, ki je sledila svetovnim trendom, a se je skozi razvoj, skoraj raje kot z mainstream glasbo, spogledovala z alternativno produkcijo, ki je svoj razcvet doživela predvsem v osemdesetih.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Upodobitve Ivana Cankarja v Cankarjevi knjižnici Vrhnika; linorezi Toneta Jurjevčiča</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/upodobitve-ivana-cankarja-v-cankarjevi-knjiznici-vrhnika-linorezi-toneta-jurjevcica/</link>
		<pubDate>Wed, 24 Nov 2021 13:14:56 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/upodobitve-ivana-cankarja-v-cankarjevi-knjiznici-vrhnika-linorezi-toneta-jurjevcica/</guid>
		<description><![CDATA[Hodnik upravnega dela Cankarjeve knjižnice Vrhnika krasi serija trinajstih črno-belih grafik ustvarjenih s tehniko linorez, z motivi vrhniških ambientov povezanih z življenjem in delom Ivana Cankarja. Slike, velikosti 24,7 cm x 34,7 cm, je avtor podpisal in naslovil: Star maln, Retovje, Močilnik, Na klancu, Mesarjeve klade, Cankarjev trg, Enajsta šola, Stara šola, Pri Stržinarju, Hrib, Sv. Trojica, Spomenik, Ivan Cankar.

Leta 1976, ob praznovanju 100-letnice Cankarjevega rojstva, jih je izdelal Tone Jurjevčič - priljubljeni učitelj, legendarni vrhniški zborovodja, vsestranski glasbenik in ljubiteljski likovnik.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Tatjana Gros &#8211; slovenska pevka</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/tatjana-gros/</link>
		<pubDate>Fri, 24 Sep 2021 05:48:26 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/tatjana-gros-slovenska-pevka/</guid>
		<description><![CDATA[Tatjana Gros se je rodila 21. marca 1948 v Novem mestu. Osnovno šolo, gimnazijo ter nižjo glasbeno šolo je obiskovala v Novem mestu. V 90. letih je končala Duhovno univerzo v Novem mestu.
Že v osnovni šoli je nastopala kot recitatorka, pevka v zboru in solistka. V Novem mestu je nastopala s skupino Dizzy Combo. V glavnem je izvajala tuje skladbe, zlasti francoske šansone pa tudi ruske romance.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Pridi zvečer na grad</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/pridi-zvecer-na-grad/</link>
		<pubDate>Fri, 09 Jul 2021 12:10:31 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/pridi-zvecer-na-grad/</guid>
		<description><![CDATA[Zamisel, da bi poleti v Metliki pripravljali prireditve na grajskem dvorišču, se je organizatorjem s Tonijem Gašperičem na čelu porodila v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Grajsko dvorišče je ponujalo lep, romantičen in do takrat še neizkoriščen prireditveni prostor.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Emerik Beran</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/emerik-beran-2/</link>
		<pubDate>Tue, 29 Dec 2020 12:08:09 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/emerik-beran/</guid>
		<description><![CDATA[Beran, Emerik: violončelist, skladatelj, dirigent, glasbeni pedagog in publicist
Rojen 17. oktobra 1868 v Brnu in umrl 11. marca 1940 v Ljubljani
Bil je eden najpomembnejših predstavnikov češke glasbene imigracije v začetku 20. stoletja na Slovenskem. Kot eden prvih široko šolanih glasbenikov (igral je več glasbil, bil dirigent, organizator koncertov, pedagog, publicist in skladatelj) je v Mariboru bistveno vplival na dvig glasbene kulture, kot honorarni profesor na Državnem konservatoriju v Ljubljani pa je postavil temelje za pouk violončela na profesionalni ravni. Objavljal je tudi pod psevdonimom Emerih Berow.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Limbarska gora</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/limbarska-gora-2/</link>
		<pubDate>Wed, 18 Nov 2020 22:00:47 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/limbarska-gora/</guid>
		<description><![CDATA["Ko smo se bližali cerkvi, prav gotovo nismo pazili na to, po kateri poti bomo šli, le da nas je pripeljala na vrh. Če smo imeli srečo, da smo izbrali tisto, po kateri so nekoč hodili romarji in ki nam najprej pokaže cerkveno pročelje, potem smo arhitekturni spomenik doživeli v njegovem izbranem naravnem okolju in v pretehtani razvrstitvi njegovih sestavin. Doživeli smo ga tako, kakor so ga doživ­ljali romarji, ko še ni bilo avtomobilov in so peš ter z molitvijo in pesmijo na ustih prihajali z moravške strani. Ob tej poti so jih spremljale kapelice, ki so značilne za vse romarske poti. Pogled, ki hkrati zajame večjo zaprto kapelico s fresko sv. Valentina, za njo bogato cerkveno pročelje z lopo in še naprej zgornji del zvonika, je tako mikaven in tako dobro izbran, da bržčas to zahoredje stavb­nih gmot ni naključno in je imel tu prste vmes baročni arhitekt, ki ni oblikoval le posameznih stavb, temveč jih je tudi smiselno razpo­stavil in mojstrsko uredil celotno okolje. Zato pa Limbarska gora ni samo velik umetnostni spomenik domačega baroka, ampak je tudi krajinsko doživetje, saj je resnično enkratna v svojem čudovitem naravnem okolju. To je pesem, ki je privrela iz veselega srca."
(Zadnikar, Marijan: Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2.)]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
