<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>history &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/en/categories-collections/history/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si/en/</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Tue, 05 May 2026 10:25:25 +0000</lastBuildDate>
	<language>en-US</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.1</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>history &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si/en/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Mariborska Koroška cesta</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/mariborska-koroska-cesta/</link>
		<pubDate>Tue, 05 May 2026 12:25:25 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414108</guid>
		<description><![CDATA[Koroška ulica je najstarejša ohranjena mestna ulica. Predstavlja začetek državne ceste, ki je tudi v preteklosti vodila na Koroško. Njena severna pozidava izvira iz prve polovice 12. stoletja, ko so bile hiše še lesene stavbe in tako so se od številnih požarov v mestu kar štirje pričeli prav na Koroški cesti (v letih 1601, 1650, 1700, 1797). Ulica je bila prvič omenjena leta 1315 kot Markt (trg), šele leta 1438 se prvič omenja kot Khartner Gasse, pozneje pa so jo poimenovali Kaertner Strasse. Leta 1876 so celotno prometno povezavo od Glavnega trga do zahodne občinske meje poimenovali Kärtner Strasse, vse do leta 1919, ko so ime poslovenili v Koroška cesta.

Historistična arhitektura je na Koroški cesti vidna še danes, ko so fasade pretežno iz 19. stoletja, osnova pa je mnogo starejša. Že ob koncu 18. stoletja, z razvojem obrti in trgovine, so se stavbe pričele ločevati na stanovanjski in poslovni prostor.

Sredi 19. stoletja je Maribor dobil železniško povezavo, kar je povzročilo razvoj trgovine in obrti, zaradi česar je počasi prehajal iz sejemskega v pravo mesto. Vse to se je odražalo tudi na Koroški cesti. Do srede 19. stoletja je bila glavna trgovska in obrtniška ulica z lokali ter promenada mesta.

Leta 1919 je dobila slovensko ime - Koroška cesta. Leta 1941 so jo ponovno preimenovali z nemškim poimenovanjem, v letu 1945 pa se je vrnilo slovensko, ki ga nosi še danes.

Delček zgodovinske podobe je hranjen na razglednicah v Zbirki drobnih tiskov UKM.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Posvetila v knjigah Slovanske knjižnice</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/posvetila-v-knjigah-slovanske-knjiznice/</link>
		<pubDate>Thu, 23 Apr 2026 14:25:03 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=414356</guid>
		<description><![CDATA[Posvetila v knjigah niso le osebna sporočila, temveč tudi dragoceni zapisi, ki v času in prostoru med seboj povezujejo avtorje, knjige in bralce, zato jih knjižnice skrbno ohranjamo kot del kulturne dediščine.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Partizanska šola ‒ Slamna vas (1943/44, 1944/45)</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/partizanska-sola-%e2%80%92-slamna-vas-1943-44-1944-45/</link>
		<pubDate>Tue, 14 Apr 2026 14:07:11 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=412029</guid>
		<description><![CDATA[Vojna je prinesla številne omejitve. Delovanje šol je bilo okrnjeno, okoliški otroci so pogosto ostajali doma, podružnične šole pa so delovale le občasno ali sploh ne. Časi so bili nevarni. V tem obdobju se je okrepilo protifašistično gibanje, veliko ljudi se je pridružilo partizanom, hkrati pa so se po vaseh z več šoloobveznimi otroki začele organizirati manjše partizanske šole.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodbe vtkane v mesto: Zakaj se v Slovenskih Konjicah nahaja muzejska lokomotiva?</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/zgodbe-vtkane-v-mesto-zakaj-se-v-slovenskih-konjicah-nahaja-muzejska-lokomotiva/</link>
		<pubDate>Thu, 09 Apr 2026 14:15:06 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=413981</guid>
		<description><![CDATA[Če bi leta 1900 obiskali Konjice, takratni Gonobitz, bi se do njih lahko pripeljali tudi z vlakom. Prva lokomotiva je po ozkotirni železniški progi Poljčane–Slovenske Konjice uradno zapeljala 𝟐𝟎. 𝐝𝐞𝐜𝐞𝐦𝐛𝐫𝐚 𝟏𝟖𝟗𝟐, leta 1921 pa so progo podaljšali vse do Zreč.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Obisk slovenskih izseljencev iz Združenih držav Amerike in izseljeniški kongres v Ljubljani junija 1931</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/obisk-slovenskih-izseljencev-iz-zdruzenih-drzav-amerike-in-izseljeniski-kongres-v-ljubljani-junija-1931/</link>
		<pubDate>Fri, 03 Apr 2026 11:40:34 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=404882</guid>
		<description><![CDATA[Konec junija leta 1931 sta iz Združenih držav Amerike v Slovenijo ločeno prispeli večji skupini slovenskih izseljencev. Prva skupina je prispela že 26. 6., saj so se člani udeležili prvega izseljeniškega kongresa. Druga skupina s člani Kranjsko-slovenske katoliške jednote (KSKJ) se je k nam pripeljala 29. 6., se zadržala v Sloveniji tudi še v mesecu juliju ter obiskala nekdanjega knezoškofa Antona Bonaventuro Jegliča ter Brezje na Gorenjskem.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Krajevna skupnost Krka</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/krajevna-skupnost-krka/</link>
		<pubDate>Fri, 03 Apr 2026 08:39:02 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=413640</guid>
		<description><![CDATA[Krajevna skupnost Krka leži na jugozahodnem delu občine Ivančna Gorica. Sestavlja jo 13 naselij: Gabrovčec, Gradiček, Krka, Krška vas, Laze nad Krko, Male Lese, Mali Korinj, Podbukovje, Ravni Dol, Trebnja Gorica, Velike Lese, Veliki Korinj in Znojile pri Krki.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodbe vtkane v mesto: Prva upodobitev Konjic</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/zgodbe-vtkane-v-mesto-prva-upodobitev-konjic/</link>
		<pubDate>Mon, 30 Mar 2026 14:51:29 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=412645</guid>
		<description><![CDATA[Leta 2026 obeležujemo 880 let od prve pisne omembe Konjic. Mesečna kratka rubrika Zgodbe, vtkane v mesto, ki jo pripravlja TIC Slovenske Konjice, je posvečena zanimivostim iz zgodovine in vsakdanjega življenja mesta.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Murska Sobota na razglednicah in fotografijah – nekoč in danes</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/murska-sobota-na-razglednicah-in-fotografijah-nekoc-in-danes/</link>
		<pubDate>Fri, 13 Mar 2026 13:04:45 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=413044</guid>
		<description><![CDATA[Prve razglednice Murske Sobote so iz časa konec 19. in začetka 20. stoletja. Mestece je takrat v ogrskem upravnem značaju imelo status velike občine in je bilo sedež okraja Murska Sobota v Železni županiji. Prebivalcev je bilo okrog 3.000 med katerimi so prevladovali Slovenci. Manj je bilo Madžarov.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Albin Kolb in smuči BEKA: od mednarodnih priznanj do usode vizionarja, ki ni poznal meja</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/albin-kolb-in-smuci-beka/</link>
		<pubDate>Fri, 06 Mar 2026 14:56:06 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=411592</guid>
		<description><![CDATA[Albin Kolb, za domače Bine, se je rodil 21. februarja 1903 v Polhovem Gradcu, v družini žandarmerijskega postajevodje Egidija Kolba iz Mokronoga in pisarniške uradnice Marije Nagode iz Ljubljane, odraščal pa je ob dve leti starejšem bratu Vekoslavu (Alojz) in mlajši sestri Mariji (Mimi).]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ob 125-letnici rojstva Leopoldine Pečar &#8211; življenje, smrt in iskanje štajerske babice</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/ob-125-letnici-rojstva-leopoldine-pecar-zivljenje-smrt-in-iskanje-stajerske-babice/</link>
		<pubDate>Sat, 17 Jan 2026 08:33:54 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=403993</guid>
		<description><![CDATA[Pred stopetindvajsetimi leti se je v Mariboru rodila Leopoldine Köberl, ki je bila leta 1993 proglašena za mrtvo pod imenom Leopoldina Pečar. O njenem življenju nam je bilo vnukom znanega malo, glede njene smrti le, da je bila maja 1945 aretirana in se potem ni več vrnila domov. Uradno ni bila nikoli razglašena za pogrešano, občasna poizvedovanja so bila neuspešna. V zadnjih dveh letih pa smo našli toliko sledi o usodi babice Leopoldine, da jo končno lahko umestimo v družinsko in štajersko zgodovino.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodba na meji verjetnega: izgnanstvo družine Kržan</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/zgodba-na-meji-verjetnega-izgnanstvo-druzine-krzan/</link>
		<pubDate>Fri, 09 Jan 2026 13:47:41 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=406795</guid>
		<description><![CDATA[

Izkušnja izgnanstva med 2. svetovno vojno je bila kolektivna, vendar tudi družinska in osebna. V marsičem svojstveno zgodbo izgnanstva družine Kržan iz Malega Vrha v Posavju nam odstira Andrejka Kos, bibliotekarka v Knjižnici Brežice. Resnična zgodba na meji verjetnega temelji na pričevanju avtoričine mame Olge Kos, roj. Kržan. Odlično dokumentirana raziskava (vanjo je bilo pritegnjeno gradivo iz slovenskih in nemških arhivov) potrdi veljavnost rekla, da je sreča na strani pogumnih, prikazuje pa tudi, kako je zmogla otroška razigranost pregnati sivino taboriščnega vsakdana.

]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Vila Herberstein</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/vila-herberstein/</link>
		<pubDate>Wed, 31 Dec 2025 09:01:26 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=408874</guid>
		<description><![CDATA[V  neposredni bližini centra mesta Velenja, na rahli vzpetini ob robu gozda, med Velenjskim gradom in gradom Šalek, stoji Vila Herberstein. Zgrajena je bila v drugi polovici 19. stoletja. Današnje ime nosi po zadnji plemiški lastnici, Marii Anni grofici Herberstein in Proskau. Vila Herberstein se uvršča med najbolje ohranjene vile v Sloveniji. Danes  se v njej nahaja restavracija z vrhunsko kulinariko ter predstavlja pomemben kulturni in družabni prostor. Leta 1983 je bila vila razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Odprtje Kopališča Ilirija maja leta 1929</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/odprtje-kopalisca-ilirija-maja-leta-1929/</link>
		<pubDate>Fri, 26 Dec 2025 20:29:34 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=405093</guid>
		<description><![CDATA[Slavnostno odprtje kopališča Športnega kluba Ilirije se je odvilo v nedeljo, 26. maja 1929, ob 10.30. uri. Najprej je veliko množico obiskovalcev nagovoril predsednik Športnega kluba Ilirija Milan Dular. Temu so sledili županov govor, krst kopališča, razni pozdravi, športni nastop, ogled kopališča in naposled promenadni koncert godbe dravske divizijske oblasti. Navzoči so bili predstavniki mesta, vlade in vojske.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>France Dobrovoljc (1907-1995)</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/france-dobrovoljc-1907-1995/</link>
		<pubDate>Wed, 24 Dec 2025 17:25:33 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=409945</guid>
		<description><![CDATA[Letos mineva 30 let od smrti romanista, slovenista, bibliografa, bibliotekarja, leksikografa in literarnega zgodovinarja Franceta Dobrovoljca. Svoje življenje je posvetil raziskovanju in negovanju slovenske književnosti in kulture. Njegovo raziskovalno delo bi lahko razdelili na tri področja: na zanimanje za obdobje Ilirskih provinc, na ukvarjanje z življenjem in delom Ivana Cankarja ter na bibliografska in leksikalna prizadevanja.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Rdeči križ Guštanj in Reševalna postaja v prvi polovici 20. stoletja</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/rdeci-kriz-gustanj-in-resevalna-postaja-v-prvi-polovici-20-stoletja/</link>
		<pubDate>Tue, 23 Dec 2025 13:05:07 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=406713</guid>
		<description><![CDATA[V letu 2025 je medijsko neopazno mimo nas spolzela 100. obletnica ustanovitve Rdečega križa v Guštanju, organizacije, ki je bila poleg humanitarnosti, dobrodelnosti in splošne skrbi za dobrobit in zdravje tržanov, v svojih začetkih ključna za organiziranje nujne medicinske prve pomoči, prevoza bolnikov, poškodovancev in ranjencev. S svojo mrežo članov, uglednih tržanov, so bile v imenu Rdečega križa organizirane številne dobrodelne prireditve in zbiranja sredstev za nakup prvih reševalnih vozil v Mežiški dolini. Prav ta organizacija je bila zaslužna za ustanovitev Reševalne postaje. Za ustanovitveno leto štejejo leto 1927, ko se je v Guštanj pripeljal prvi reševalni avtomobil, ki ga je društvo Rdeči križ po velikih prizadevanjih kupilo z donacijami in drugimi nabiralnimi akcijami.  Reševalna postaja se je 1947 osamosvojila pod okriljem Krajevnega ljudskega odbora RK. Leta 1952 pa je Občinski ljudski odbor Slovenj Gradec izdal odločbo o razglasitvi reševalne postaje kot ustanove s samostojnim financiranjem ... Danes deluje kot Zdravstveno reševalni center Koroške.

Pri vseh teh pomembnih mejnikih v guštanjski zgodovini še posebej sveti ime doktorja Boštjana Erata, priznanega družinskega zdravnika v takratnem Guštanju. Bil je pobudnik, ustanovni in dolgoletni predsednik Rdečega križa, član številnih drugih odborov in društev.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Strunjan</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/strunjan-3-2/</link>
		<pubDate>Tue, 23 Dec 2025 08:33:30 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=410001</guid>
		<description><![CDATA[Strunjan je naselje v občini Piran, znano po obmorskem turizmu, solinah in cerkvi Marijinega prikazanja.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Trdinov literarni pohod ali lahkih nog po Gorjancih in okolici</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/trdinov-literarni-pohod-ali-lahkih-nog-po-gorjancih-in-okolici/</link>
		<pubDate>Mon, 22 Dec 2025 14:09:51 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=408929</guid>
		<description><![CDATA[V digitalni zbirki so v sliki in besedi predstavljene sledi slovenskega etnografa, pisatelja in zgodovinarja Janeza Trdine po Dolenjski, njemu ljubih Gorjancih kot tudi onstran meje, na Hrvaškem.  V letu 2025 je poteklo 195 let od njegovega rojstva v Mengšu na Gorenjskem ter 120 let od njegove smrti  v Novem mestu, izveden pa je bil tudi že deseti Trdinov literarni pohod, ki ga od leta 2015 pripravlja Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v sodelovanju s Pohodniškim društvom Novo mesto. Leta 2016 sta se novomeški organizacijski ekipi priključila Gradska knjižnica »Ivan Goran Kovačić« iz Karlovca in Ljudska knjižnica Metlika. Knjižnice z obeh strani Gorjancev tako oživljajo gorjansko naravno in kulturno dediščino in predstavljajo Trdinov megalomanski projekt, katerega se je lotil po predčasni upokojitvi pri sedemintridesetih letih: spoznavanje slovenskega ljudstva, njegovih navad in zgodovine.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Spomini na delo v Litostroju</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/spomini-na-delo-v-litostroju/</link>
		<pubDate>Mon, 22 Dec 2025 12:50:23 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=409468</guid>
		<description><![CDATA[Litostroj ni bil le velika jugoslovanska tovarna, temveč tudi prostor vsakdanjega življenja, dela in odnosov med ljudmi. V tej digitalni zbirki so zbrani osebni spomini nekdanjih delavk in delavcev, ki skozi lastne izkušnje osvetljujejo utrip tovarne onkraj uradnih podatkov in statistik.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Vlak pripelje prvič v Šmarje pri Jelšah leta 1903 po lokalni progi Grobelno–Rogatec</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/vlak-pripelje-prvic-v-smarje-pri-jelsah-leta-1903-po-lokalni-progi-grobelno-rogatec/</link>
		<pubDate>Fri, 19 Dec 2025 13:21:03 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=408419</guid>
		<description><![CDATA[Devetnajsto stoletje je bilo novo obdobje, ki je v naše kraje prineslo novo življenje. Upravičeno ga lahko imenujemo tudi stoletje železnice saj je le-ta postala simbol napredka in modernizacije, prevladujoče prevozno sredstvo za potovanja in prevoz blaga po kopnem, pospešila je industrijsko revolucijo ter spremenila pojmovanja o času in prostoru. (Cvirn, Studen, 54-58).]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Trebanjske ulice posvečene herojem, OF in narodnoosvobodilnemu boju</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/trebanjske-ulice-posvecene-herojem-of-in-narodnoosvobodilnemu-boju/</link>
		<pubDate>Tue, 16 Dec 2025 08:19:54 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=405853</guid>
		<description><![CDATA[Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne vam predstavljamo prvo izmed digitalnih zbirk o ulicah, cestah in trgih mesta Trebnje. Ulice v tej zbirki so poimenovane po narodnih herojih, OF in talcih.]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
