<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>genealogy &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/en/categories-collections/genealogy/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si/en/</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Tue, 17 Feb 2026 10:50:19 +0000</lastBuildDate>
	<language>en-US</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.1</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>genealogy &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si/en/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Življenje in delo tiskarja Izidorja Hahna</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/zivljenje-in-delo-tiskarja-izidorja-hahna/</link>
		<pubDate>Fri, 29 Dec 2023 10:24:32 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=379169</guid>
		<description><![CDATA[Priimek družine Hahn med Prekmurci še danes vzbudi občutek spoštovanja. Mnogi se še danes namreč spominjajo Izidorja Háhna, murskosoboškega tiskarja, izpod rok katerega so nastale številne tiskovine, ki so temeljito odslikavale duh tistega časa.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Koroški doctor medicinae universae dr. Boštjan Erat (1891–1956)</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/koroski-doctor-medicinae-universae-dr-bostjan-erat-1891-1956/</link>
		<pubDate>Fri, 15 Dec 2023 14:44:15 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=371675</guid>
		<description><![CDATA[Obdobja v njegovem življenju

Domoznanski oddelek Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika (KOK) na Ravnah na Koroškem hrani del dragocene zapuščine dr. Boštjana Erata, ki so ga knjižnici darovali njegovi sorodniki. Nekateri starejši občani in občanke ravenske občine se še dobro spominjajo tega nekoč zelo priljubljenega zdravnika. Deloval je v času med obema svetovnima vojnama in po drugi vojni, ko je bilo poleg njega na Koroškem le malo zdravnikov: v Črni na Koroškem v bolnišnici zdravnik kirurg dr. Adolf Ramšak (1897–1968) in njegova žena Marija, roj. Štuhec (1902–1986), na Prevaljah zdravnik in zobozdravnik, dr. Davorin Flis (1895–1963), v Dravogradu pa dr. Joško Erat (1893–1961).]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Življenjska zgodba murskosoboškega tiskarja Márka Grünbauma</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/zivljenjska-zgodba-murskosoboskega-tiskarja-marka-grunbauma/</link>
		<pubDate>Fri, 20 Oct 2023 13:48:56 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=374665</guid>
		<description><![CDATA[Márk Grünbaum je prav gotovo ena od najpomembnejših oseb v kulturni zgodovini Prekmurja. Gre namreč za enega prvih tiskarjev na območju današnjega Prekmurja, ki je deloval v obdobju, ko je bilo tiskarstvo šele v povojih in na ta način pomembno vplival na izgled kulturne krajine. V članku so predstavljena dejstva iz življenja tiskarja Grünbauma, ki se navezujejo predvsem na vire iz matičnih knjig. Glede na dejstvo, da do sedaj še ni bila opravljena celovita analiza življenja tiskarja Grünbauma, so podatki, ki so bili pridobljeni predvsem iz matičnih knjig prav gotovo dodana vrednost pri poznavanju življenjskih okoliščin tiskarja Grünbauma.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Etnolog Bálint Bellosics (1876-1916)</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/etnolog-balint-bellosics-1876-1916/</link>
		<pubDate>Tue, 25 Apr 2023 12:28:52 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=369239</guid>
		<description><![CDATA[Bálint Bellosics je konec 19. stoletja večino svojega otroštva in mladosti prebil v Dolnji Lendavi, oz. današnji Lendavi. Tu se je srečal z raznimi narodnimi skupnostmi, razen Madžarov s Slovenci in s Hrvati, spoznal je njihovo kulturo, govoril njihove jezike. Šolal se je v Budimpešti, nekaj časa tudi v Čakovcu. V obdobju nastajanja pomembnejših institucij s področja narodopisja na takratnem Madžarskem, je bil zaradi tega predestiniran za prvega pomembnejšega raziskovalca etnologije prekmurskih Slovencev na Ogrskem.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Življenjska zgodba porabskega tiskarja Béle Wellischa</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/zivljenjska-zgodba-porabskega-tiskarja-bele-wellischa/</link>
		<pubDate>Thu, 23 Mar 2023 10:01:54 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=368709</guid>
		<description><![CDATA[Porabski tiskar Béla Wellisch je prav gotovo ena ključnih osebnosti iz kulturne zgodovine Porabja, saj je s svojim delom ter prisotnostjo pustil neizbrisljiv pečat v pokrajini. Kljub temu, da so se ohranila številna dela, ki so bila natisnjena v tiskarni Béle Wellischa, pa je dejstvo, da o njegovem življenju vemo izjemno malo oziroma skoraj nič.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zoltán László – murskosoboški Jud z Wallenbergovim potnim listom</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/zoltan-laszlo-murskosoboski-jud-z-wallenbergovim-potnim-listom/</link>
		<pubDate>Mon, 27 Feb 2023 09:51:48 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=368302</guid>
		<description><![CDATA[Zoltán László je bil soboški Jud katerega družina in potomci so ključno vplivali na posamezna področja družbenega, predvsem pa gospodarskega življenja Srednje Evrope. Članek prinaša pionirska dognanja in dokaze o tem, kako je tudi (vsaj) eden od v Murski Soboti rojenih Judov preživel drugo svetovno vojno po zaslugi zaščitnega potnega lista švedskega diplomata v Budimpešti Raoula Wallenberga.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Trgovec Anton Udovič iz Jelšan</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/trgovec-anton-udovic-iz-jelsan/</link>
		<pubDate>Mon, 13 Feb 2023 12:18:43 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=367585</guid>
		<description><![CDATA[Zapuščina trgovca Antona Udoviča iz Jelšan. Dokumente in fotografije je prispevala v akciji Zbiramo spomine 2022, Stari običaji in predmeti, ki so se nekoč uporabljali in jih hrani Marija Lenarčič.
]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Življenjska pot in literarna ustvarjalnost Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca (1893–1950)</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/lovro-kuhar-prezihov-voranc-2/</link>
		<pubDate>Thu, 06 Feb 2020 10:42:09 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/zivljenjska-pot-in-literarna-ustvarjalnost-lovra-kuharja-prezihovega-voranca-1893-1950/</guid>
		<description><![CDATA[Prežihov Voranc je gotovo eden najbolj silnih in svetlih likov v slovenski književnosti. Že pred 2. svetovno vojno je nastopil v njej kot predstavnik socialnega ali novega realizma, kot pesnik koroške zemlje. Njegova življenjska pot je bila »težavna pot od paše in pluga do fužin in strojev, pot našega človeka od kmetskega pastirčka do delavca, od delavca do zavednega socialista in borca za bodočnost« (Oton Zupančič).
Tako in podobno označujejo našega pisatelja slovenske enciklopedije ter leksikoni in v nadaljevanju seveda navedejo in označijo njegovo najpomembnejšo literarno bero. Za nas Korošce pa je Prežih vedno pomenil še nekaj več. Njegova osebnost je bila in bo kar trikrat pomembna. Prvo pomembnost daje Vorancu umetniško pisateljsko ime. Drugo pomembnost je skovala njegova zavedna revolucionarna dejavnost, saj je bil blizu svetovnemu vrhu komunistov, kar za tiste čase v politiki ni bila majhna stvar. Tretja razsežnost njegove pomembnosti pa je skrita v koroški pokrajini, v domači zemlji in v njegovih zdravih koreninah: ljubezen in strast sta ji uokvirili težko določljive, a hkrati zelo jasne in odločne poteze Voranca človeka. Naše kratko popotovanje po življenjskih postajah in literarnih biserih pisatelja samouka bomo torej začeli s koroško zemljo, ljudmi in kraji. Kotlje, ki se stiskajo k Uršlji gori na jugovzhodni strani štiri kilometre od Raven na Koroškem, so rojstna vas koroškega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ddr. Alojzij Kuhar, zamolčani rodoljub</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/ddr-alojzij-kuhar-zamolcani-rodoljub/</link>
		<pubDate>Mon, 30 Dec 2019 11:12:20 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/ddr-alojzij-kuhar-zamolcani-rodoljub/</guid>
		<description><![CDATA[O Alojziju* Kuharju, najstarejšem bratu pisatelja Prežihovega Voranca, sem prvič izvedel nekaj več šele tedaj, ko je 17. oktobra 1964 umrl njegov brat Avgust Kuhar, najmlajši od Prežihovih »pobov«. Dr. Franc Sušnik je takrat v Koroškem fužinarju, ki ga je Prežihov Gustl urejal vse do svoje prezgodnje smrti, napisal lep nekrolog. Tam omeni vse brate in med njimi tudi Alojzija:
 
»Lojz (rojen 18. junija 1895 na Mihéljem, umrl 28. oktobra 1958 v New Yorku), ki je v ta grob pokopal svoje hrepenenje po domačem kraju, govornik in esejist, politik in diplomat, sorbonski doktor političnih ved (1929), cambriški doktor zgodovine (1949).«1
 
Postal sem radoveden, ker je Alojzijevo ime bilo ovito v koprene skrivnosti. Nihče drugi ni o njem pisal, nobeden ga ni omenjal. Pozneje sem dognal, da ga je dr. Sušnik prvič omenil že leta 1957, pa sem bil takrat še premlad, da bi se zanimal za brate Kuhar. Leta 1968 je dr. Sušniku za njegovo sedemdesetletnico pisatelj Marjan Kolar zbral in uredil njegova najboljša besedila v knjigi »In kaj so ljudje ko lesovi: Koroški zapisi«, ki jo je izdala Založba Obzorja Maribor, založila pa Skupščina Občine Ravne na Koroškem. Tu sem našel še tisti zapis iz leta 1957:
»K Prežihu sem prišel prvič po prvi šoli. Prav tedaj so kupili bajto. Lojz je bil v Celovcu štiri leta pred mano. Bil je na gimnaziji veljaven fant. Tudi v Marijanišču. Tu so bili za hlapce Slovenci. Eden teh je bil hišnik, Kapelčan Jakob. Po slovensko nismo smeli govoriti. Nam malim je bilo tako zabičano, da si še na vlaku, ko smo se domov na počitnice vozili, vse do Sinče vesi nismo upali po slovensko govoriti. Lojz je to reč spodbil. Tisto jesen mu je Jakob zaupal prodajo češpljev na marijaniškem dvorišču. To trgovino je Lojz potem še več let opravljal. Vsak dan od štirih do petih. Po šestnajst češpljev za krajcar. Po slovensko pa si jih dobil dvajset. Jaz tudi brez krajcarjev, ker me je imel Lojz za svojega izpod Uršlje gore in še podobna sva si bila v obraz tedaj kot brata, so pravili.«2  ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ciril Vončina – »Mežičan« iz Idrije</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/ciril-voncina-mezican-iz-idrije-del/</link>
		<pubDate>Wed, 18 Dec 2019 10:33:37 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/ciril-voncina-mezican-iz-idrije/</guid>
		<description><![CDATA[Ciril Vončina se je rodil leta 1897 v Idriji. Njegov oče Franc Vončina je imel za tiste čase ugledno službo tajnika Občine Idrija, mati Karolina Serjun pa je bila hči Josipa Serjuna – posestnika, kavarnarja, urarja in nekdanjega župana Idrije. Ciril in njegovi trije bratje so se rodili in prva leta živeli v stanovanjski hiši v Študentovski ulici pod realko v Idriji. Po končani osnovni šoli in 4. razredih realke je Ciril dobil službo praktikanta v pisarni jamarskega upraviteljstva rudnika živega srebra v Idriji. Dobrega pol leta je delal kot pomožni pisar v knjigovodstvu, nakar je bil mobiliziran na Soško fronto. Vojsko je služil v 28. poljskem topniškem polku od 6. junija 1915 do 2. novembra 1918 – ob koncu je imel čin podnarednika artilerije.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Andrej Oset, narodni buditelj, gospodarski in kulturni delavec, za Koroško zaslužni mož</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/andrej-oset-narodni-buditelj-gospodarski-in-kulturni-delavec-za-korosko-zasluzni-moz/</link>
		<pubDate>Fri, 28 Dec 2018 12:54:31 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/andrej-oset-narodni-buditelj-gospodarski-in-kulturni-delavec-za-korosko-zasluzni-moz/</guid>
		<description><![CDATA[Skica za oris njegovega življenja (1885-1963)
Andrej (Andreas) Oset se je rodil 12. 11. 1885 v Hruševcu št. 14 na domačiji po domače Goriški očetu Johannu Osetu, posestniku, in materi Agnes, rojeni Gračner. (NŠAM 1872-1886) Že v domačem Šentjurju se je odlikoval kot zaveden narodni, gospodarski in kulturni delavec. S Franom Ferležem je ustanovil Zvezo slovenske napredne mladine, skupaj z očetom Dušana Kvedra pa je v letih od 1900 do 1908 ustanovil v dotedaj nemškutarskem trgu slovensko tamburaško društvo, čitalnico, knjižnico Sokola in mlekarno ter spremenil Šentjur v zaveden slovenski kraj. ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Dr. Franc Sušnik &#8211; Življenje in delo</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/dr-franc-susnik-2/</link>
		<pubDate>Thu, 27 Dec 2018 13:45:26 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/dr-franc-susnik-zivljenje-in-delo/</guid>
		<description><![CDATA[So ljudje in so usode. Nekateri ljudje se potopijo v večnost skoraj brez sledu, drugi pa zarišejo za sabo močno in jasno sled. Vsak človek ima svojo usodo. Nekatere usode vplivajo le na življenje tistega rodu, druge lahko spremenijo utrip doline in regije … Dr. Franc Sušnik gotovo sodi med ljudi, ki so zarisali v čas in prostor krepko in neizbrisno sled, njegova usoda, ki jo je brez dvoma v veliki meri sooblikovala tudi Sušnikova močna in pronicljiva osebnost, pa je dejavno vplivala na življenje v Mariboru pred 2. svetovno vojno in korenito spremenila tok življenja dobršnega dela koroške krajine v socialističnem obdobju.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Cetin Čufar, Slavka, življenje in delo</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/slavka-cetin-cufar-zivljenje-in-delo/</link>
		<pubDate>Thu, 20 Dec 2018 14:11:31 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/cetin-cufar-slavka-zivljenje-in-delo/</guid>
		<description><![CDATA[Slavka Cetin Čufar je rojena 30.3.1938 v majhni vasici Mrše v Brkinih, v številni družini, pri Šimonovih. Njeno otroštvo sega v čas 2. sv. vojne. Po končani osnovni šoli v Slivju, Občina Hrpelje-Kozina, je ostala na kmetiji, nato je odšla s trebuhom za kruhom v Bazovico pri Trstu (Italija). Tam je spoznala moža in odtlej živi v Bazovici pri Trstu. Sodelovala je pri Folklorna skupina Brkini s pripovedjo o starih navadah, običajih, oblačilih, s pisanjem scenarijev za celovečerne igre, s pesmijo in plesom. Leta 2009 ji je društvo ob desetletnici delovanja izdalo knjigo Brkinske stezice. Piše pesmi in zgodbe, je članica ŠK Zgodbarnica. Ljubiteljsko se ukvarja s poslikavo na steklo, kamen in druge predmete. V Knjižnici Kozina in tudi drugod je razstavljala svoja dela in fotografije svoje družine, ki jih predstavljamo v tej zbirki (fotografije od 19. st. do današnjih dni.)
Slavka je Brkinom posvetila pesem: 
Brćini
V Brćinih je lepo, ker se vidi svetlo nebo, kamor se ozreš, je vse zeleno, da se počutiš umirjeno. 
Ljudje so skromni, z vsem zadovoljni, radi si pomagajo za vse, kar rabijo. 
Na vasi vsak vidi vse, da zna, kdo kam gre, vsak vpraša, kdaj se vrne, da se zna, če se kdo zvrne. 
Včasih beseda naredi besedo, s katero se v vasi naredi jezo, vsa vas o tem zna,da se z muhe naredi konja. 
Kakšno družino peče vest, ker je kaj rekla brez premislit, za vse zlo popravit, se je treba za odpuščanje predstavit. 
Na vasi se to rado zgodi, če je potreba, se vse odpusti, ker drug drugega so potrebni, za si pomagat so vredni. ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ivan Kuhar &#8211; Prežihov Anza: življenje in delo (1904–1944)</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/ivan-kuhar-prezihov-anza-zivljenje-in-delo-1904-1944/</link>
		<pubDate>Mon, 11 Dec 2017 14:26:30 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/ivan-kuhar-prezihov-anza-zivljenje-in-delo-1904-1944/</guid>
		<description><![CDATA[Med brati Kuhar - Prežihovimi pobi, je bil Ivan zagotovo dolga leta po krivici prezrt. Ivan Kuhar, za domače Anza, je bil razgledan in zaveden kmet. Ker so se ostali bratje zgodaj raztepli po svetu, je Ivan ostal edina pomoč materi in očetu. Ostal je doma, pomagal na bajti in istočasno osebno in politično zorel. Žal so ga, še ne štiridesetletnega, nemški policisti ustrelili v globači v bližini domačije. 
Ob 20. Kuharjevih dnevih in 80-letnici prve uprizoritve igre Koroška kmečka ovset iz Mežiške doline sta Mirko Osojnik in Bojana Verdinek združila moči in sestavila drobce iz življenja in dela Anzana Kuharja ter ob pomoči Občine Ravne in Prežihove ustanove izdala dragoceno monografijo Ivan Kuhar - Prežihov Anza: življenje in delo (1904–1944). Zgodba, ki jo prebirate, zvesto sledi poglavjem iz knjige.
 ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Anton Marolt (1912−1998) − eden zadnjih blejskih rokodelcev</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/eden-zadnjih-blejskih-rokodelcev/</link>
		<pubDate>Fri, 29 Sep 2017 06:27:20 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/anton-marolt-1912%e2%88%921998-%e2%88%92-eden-zadnjih-blejskih-rokodelcev/</guid>
		<description><![CDATA[Nekje do sedemdesetih let prejšnjega stoletja so v vasi Grad na Bledu še delovali številni mojstri stare obrti. Eden izmed njih je bil tudi krojač moških oblek Anton Marolt. Velja za enega zadnjih blejskih rokodelcev.
Pridružil se je tudi blejskim Sokolom in bil navdušen planinec ter član Planinskega društva Bled.
Njegov sin Tone je strnil spomine nanj in na obrtniški Bled v tistem obdobju.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Priimki in hišna imena v krajevni skupnosti Škofja vas</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/priimki-in-hisna-imena-v-krajevni-skupnosti-skofja-vas-3/</link>
		<pubDate>Thu, 03 Aug 2017 13:05:25 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/priimki-in-hisna-imena-v-krajevni-skupnosti-skofja-vas/</guid>
		<description><![CDATA[Že vrsto let se ukvarjam z etimologijo, to je vedo, ki preučuje izvor besed. V nekem trenutku me je začelo zanimati, od kod izvirajo priimki in hišna imena kraja, v katerem sem odraščala. Doma sem iz Šmarjete pri Celju. To je primestno naselje med Celjem in Vojnikom in leži, z izjemo nekaj hiš, na desnem bregu reke Hudinje. Sodi v krajevno skupnost Škofja vas in zdelo se mi je, da je področje ravno prav veliko, da ga raziščem. Celotno nalogo si lahko ogledate tukaj. V fotogaleriji si lahko ogledate vsa imena.
mag. Andreja Tkalec]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Avgust Kuhar &#8211; Prežihov Gustl (1906-1964)</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/avgust-kuhar-prezihov-gustl-1906-1964/</link>
		<pubDate>Tue, 01 Aug 2017 12:45:44 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/avgust-kuhar-prezihov-gustl-1906-1964/</guid>
		<description><![CDATA[Ob 110. obletnici njegovega rojstva in 65. obletnici izida prve številke Koroškega fužinarja
V tem orisu sem skušal čim celoviteje in pregledno prikazati sorazmerno kratko življenjsko pot Avgusta Kuharja, brez pretenzij po znanstvenem vrednotenju. Popravljene so nekatere netočnosti, ki jih lahko najdemo v dozdajšnjih sestavkih o njem, in dodani doslej neznani podatki. Nedvomno je v Sloveniji opravil pionirsko delo na področju racionalizatorstva in varstva pri delu. Obenem so »njegovi« letniki Koroškega fužinarja dokazano cenjen vir za sloveniste, geografe, etnologe, zgodovinarje in še koga. Življenje in delo Avgusta Kuharja si prav gotovo zaslužita zaokrožen opis v lastni knjižici, da njegov lik ne bo odrinjen v pozabo. Žal se je to že zgodilo v Enciklopediji Slovenije, kjer uredniki niso našli prostora ne zanj ne za njegovega Koroškega fužinarja.
Avtor besedila: prim. mag. Franc Verovnik, dr. med.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodbe iz družinske kronike Antona in Marije Puncer, roj. Gros</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/zgodbe-iz-druzinske-kronike-antona-in-marije-puncer-roj-gros/</link>
		<pubDate>Fri, 21 Jul 2017 04:26:57 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/zgodbe-iz-druzinske-kronike-antona-in-marije-puncer-roj-gros/</guid>
		<description><![CDATA[Anton (Tona) Puncer je bil  rojen 6. 6. 1893 v Podgorju pri Letušu Francu Puncerju in Agnes (Nežki) Puncer, roj. Primožič kot mlajši otrok.
Družina je bila dokaj premožna, a ker sta starša kmalu umrla, so ga kot otroka dali v rejo. Imel je še starejšega brata Alojza, roj. leta 1886, ki je od Puncerjevih tet (nista imeli otrok), ki sta živeli v Podgorju na kmetiji ter se ji je reklo po domače pri Francetu, v dar dobil kmetijo (po dom. pri Plahutih) v Paški vasi. V letih od 1937 do 1939 je bil župan Šmartnega ob Paki (umrl je leta 1939). Imel je veliko družino (od devetih otrok je bilo pet poslanih v koncentracijska taborišča Auschwitz in Mathausen, dva pa v stari Celjski pisker. Štirje se niso nikoli več vrnili domov).
Anton je dobil izplačilo v denarju, ki pa je po prvi svetovni vojni zaradi menjave države in s tem tudi valute povsem izgubil na vrednosti. Zanj si je lahko kupil samo še obleko. 
Kot mlad moški je bil visoke, krepke postave in zelo močan, vranje črnih las, oči in brkov. Bil je bil izkušen in daleč na okoli poznan kot zelo dober čevljar. Ker v njegovem poklicu ni bilo dela, se je najprej zaposlil na pošti. Iz Šmartnega ob Paki je s konjem vozil pošto v Zgornjo Savinjsko dolino.
 
 ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Dr. Julij Felaher  (1895–1969) in njegova zapuščina v zbirkah Koroške osrednje knjižnice</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/dragi-julci/</link>
		<pubDate>Thu, 22 Dec 2016 14:54:24 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/dr-julij-felaher-1895-1969-in-njegova-zapuscina-v-zbirkah-koroske-osrednje-knjiznice/</guid>
		<description><![CDATA[Sodnik in pravnik dr. Julij Felaher (1895–1969) se je skoraj pol stoletja boril za izboljšanje in položaj koroških Slovencev v Avstriji. Ves čas, še posebej v prelomnih letih, ko se je odločalo o usodi koroških Slovencev, je Felaher sodeloval v vojaškem in političnem boju za pravično slovensko severno mejo. Njegovo delovanje lahko zabeležimo pri Narodnem svetu za Slovensko Koroško v Velikovcu in nato pri distriktnem svetu Medzavezniške plebiscitne komisije v Pliberku. Po plebiscitu je moral, kot številni slovenski izobraženci, zapustiti rodno deželo. Od ustanovitve Kluba koroških Slovencev leta 1928, pa do svoje smrti je bil njegov predsednik. Pomagal je z lastnimi sredstvi, pisanjem prošenj, pravno pomočjo itd. Sam je zbral ogromno zgodovinskega in narodnostnega gradiva, veliko je pisal in predaval ter sodeloval pri predvojnem Manjšinskem inštitutu v Ljubljani.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Življenjska zgodba Franca Pračka</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/zivljenjska-zgodba-franca-pracka/</link>
		<pubDate>Thu, 29 Sep 2016 12:57:43 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/zivljenjska-zgodba-franca-pracka/</guid>
		<description><![CDATA[Življenjska zgodba Franca Pračka (11.12 1903 - 10. 01.1976) je zgodba moža, družinskega očeta, zavednega primorskega človeka, ki je bil leta 1943 mobiliziran v italijanske posebne bataljone, v katerih je prebil kar 30 mesecev. Po bivanju na Sardiniji, Korziki in Franciji se je novembra 1945 vrnil domov. Med bivanjem v posebnih bataljonih je vestno pisal dnevnik. Med zapisi so tudi tako imenovana »mutasta pisma«, ki jih je pisal v zvezek v dolgih mesecih po razpadu Italije, in pesmi, ki jih je pod psevdonimom Klančar objavljal v časopisu Naša zvezda.]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
