<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>economy &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/en/categories-collections/economy/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si/en/</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Tue, 14 Apr 2026 14:49:10 +0000</lastBuildDate>
	<language>en-US</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.1</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>economy &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si/en/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Albin Kolb in smuči BEKA: od mednarodnih priznanj do usode vizionarja, ki ni poznal meja</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/albin-kolb-in-smuci-beka/</link>
		<pubDate>Fri, 06 Mar 2026 14:56:06 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=411592</guid>
		<description><![CDATA[Albin Kolb, za domače Bine, se je rodil 21. februarja 1903 v Polhovem Gradcu, v družini žandarmerijskega postajevodje Egidija Kolba iz Mokronoga in pisarniške uradnice Marije Nagode iz Ljubljane, odraščal pa je ob dve leti starejšem bratu Vekoslavu (Alojz) in mlajši sestri Mariji (Mimi).]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Spomini na delo v Litostroju</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/spomini-na-delo-v-litostroju/</link>
		<pubDate>Mon, 22 Dec 2025 12:50:23 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=409468</guid>
		<description><![CDATA[Litostroj ni bil le velika jugoslovanska tovarna, temveč tudi prostor vsakdanjega življenja, dela in odnosov med ljudmi. V tej digitalni zbirki so zbrani osebni spomini nekdanjih delavk in delavcev, ki skozi lastne izkušnje osvetljujejo utrip tovarne onkraj uradnih podatkov in statistik.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Vlak pripelje prvič v Šmarje pri Jelšah leta 1903 po lokalni progi Grobelno–Rogatec</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/vlak-pripelje-prvic-v-smarje-pri-jelsah-leta-1903-po-lokalni-progi-grobelno-rogatec/</link>
		<pubDate>Fri, 19 Dec 2025 13:21:03 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=408419</guid>
		<description><![CDATA[Devetnajsto stoletje je bilo novo obdobje, ki je v naše kraje prineslo novo življenje. Upravičeno ga lahko imenujemo tudi stoletje železnice saj je le-ta postala simbol napredka in modernizacije, prevladujoče prevozno sredstvo za potovanja in prevoz blaga po kopnem, pospešila je industrijsko revolucijo ter spremenila pojmovanja o času in prostoru. (Cvirn, Studen, 54-58).]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Trgovec Ivan Marchiotti na ljubljanski Trubarjevi cesti</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/trgovec-ivan-marchiotti-na-ljubljanski-trubarjevi-cesti/</link>
		<pubDate>Mon, 15 Dec 2025 13:10:35 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=405095</guid>
		<description><![CDATA[V hiši številka 30 na Trubarjevi cesti, nekdaj Sv. Petra cesti, je stanoval in posloval Ivan Marchiotti, posestnik in trgovec z usnjem. Vodil je trgovino, pri njem so izdelovali tudi nekatere usnjene izdelke, natančneje gornje dele za čevlje, kar je razvidno iz časopisnih oglasov njegovega podjetja.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Franc Zdolšek – predvojni šentjurski župan, trgovec in posestnik</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/franc-zdolsek-predvojni-sentjurski-zupan-trgovec-in-posestnik/</link>
		<pubDate>Tue, 09 Dec 2025 12:47:18 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=408097</guid>
		<description><![CDATA[Med prebivalci trga Šentjur, ki se je do leta 1936 imenoval Sv. Jurij ob Južni železnici nato pa Sv. Jurij pri Celju, se je v obdobju med obema vojnama na gospodarskem in drugih področjih uveljavilo kar nekaj tržanov,  med katere se je uvrščal tudi Franc Zdolšek, ki je bil ne le uspešen trgovec in posestnik, marveč tudi župan Občine Sv. Jurij pri Celju-trg. Čeprav je spadal med najuglednejše tržane in je kot župan veliko storil za napredek Šentjurja, je danes poznan le še nekaterim najstarejšim Šentjurčanom, medtem ko večina mlajših zanj verjetno ni niti slišala. Da spomin nanj ne bi utonil v pozabo, je prav, da ga nekoliko podrobneje predstavimo. Hkrati s Francem Zdolškom bomo predstavili tudi njegovo ženo Emilijo, roj. Grasselli, ker bi bila sicer zgodba o njem nepopolna.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Domačija Žitko-Petrič-Marolt v Verdu in njeni ljudje</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/domacija-zitko-petric-marolt-v-verdu-in-njeni-ljudje/</link>
		<pubDate>Mon, 13 Oct 2025 13:13:16 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=400827</guid>
		<description><![CDATA[Pravnik in umetnostni zgodovinar Marijan Marolt (1902, Vrhnika–1972, Buenos Aires) v romanu Zori, noč vesela! opisuje svoj dom v Verdu, tik nad Krnico – najširšim in najglobljim delom Velike Ljubljanice. Idilična domačija je bila zgrajena okrog leta 1826, ob žagi in mlinu, v samem izteku zatrepne doline Retovje, znane po številnih izvirih.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Eduard Suppanz &#8211; jajčni kralj iz Pristave pri Mestinju</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/eduard-suppanz-jajcni-kralj-iz-pristave-pri-mestinju/</link>
		<pubDate>Tue, 07 Oct 2025 23:24:03 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=404028</guid>
		<description><![CDATA[»Nekoč je živel jajčni kralj,« je Brane Jeranko koncem drugega tisočletja  naslovil svoj članek v časopisu Novi tednik. V uvodniku zapiše: »Če slovi kozjanska Zibika po izjemno pametnih ljudeh, potem je treba opozoriti na poslovnost ljudi iz sosednje Pristave pri Mestinju. Nekoč je Pristava slovela po jajčnem kralju …«]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Tulmascowiz, Tomačevica skozi stoletja</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/tulmascowiz-tomacevica-skozi-stoletja/</link>
		<pubDate>Fri, 01 Aug 2025 15:13:18 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=397764</guid>
		<description><![CDATA[Dokumenti, članki, pripovedi in fotografije o Tomačevici in njenih prebivalcih.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Domžalska industrijska dediščina</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/domzalska-industrijska-dediscina/</link>
		<pubDate>Mon, 23 Jun 2025 13:18:17 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=395593</guid>
		<description><![CDATA[V čem se Domžale razlikujejo od drugih krajev na območju Gorenjske? Konec 19. stoletja so postale eno od središč zgodnje industrializacije v Sloveniji, ki je temeljila na eni sami panogi - slamnikarstvu.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Trgovka in posestnica Marija Tičar</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/trgovka-in-posestnica-marija-ticar/</link>
		<pubDate>Mon, 14 Apr 2025 16:14:40 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=396947</guid>
		<description><![CDATA[Leta 1910, v času ko naj bi si ženske trgovski poklic »… ne izbrale za življenje, ampak samo za nekako prehodno dobo, saj je njih cilj in ideal le možitev…« je Marija Tičar odprla svojo trgovino s papirjem, galanterijo in šolskimi potrebščinami na Svetega Petra cesti v Ljubljani.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>»Dokler bo papirnica, bo dela za vse. Nihče ne bo lačen …«</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/dokler-bo-papirnica-bo-dela-za-vse-nihce-ne-bo-lacen/</link>
		<pubDate>Tue, 24 Dec 2024 11:21:25 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=394398</guid>
		<description><![CDATA[Papirnica Vevče je nastala iz preprostih objektov, v katerih je potekala obrt izdelave papirja. V sredini 19. stoletja je prinesla industrijo na slovenska tla. Idejo je uresničil Fidelis Terpinc kmalu po nakupu gradu Fužine na Studencu.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>K stoletnici priključitve vasi Kandija k Novemu mestu</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/k-stoletnici-prikljucitve-vasi-kandija-k-novemu-mestu/</link>
		<pubDate>Tue, 24 Dec 2024 09:22:14 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=385326</guid>
		<description><![CDATA[»Kar je naše, je Vaše, kar je Vaše, je naše.«
novomeški župan Karel Rozman, leta 1922[i]
&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ljubljanski podjetnik Ivan Knez (1853-1926)</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/ljubljanski-podjetnik-ivan-knez-1853-1926/</link>
		<pubDate>Thu, 19 Dec 2024 12:02:27 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=383573</guid>
		<description><![CDATA[Ivan Knez je bil rojen 9. avgusta 1853 v Podgori pri Št. Vidu v hiši ugledne Ančnikove rodbine. Ljudsko šolo in kasneje realko je obiskoval v Ljubljani. Zaradi očetove bolehnosti je moral študij na realki opustiti. Vstopil je v Mahrovo trgovsko šolo.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Glasujmo ZA našo skupno prihodnost: občinski samoprispevki v Litiji</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/glasujmo-za-naso-skupno-prihodnost/</link>
		<pubDate>Wed, 18 Dec 2024 09:53:16 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=392850</guid>
		<description><![CDATA[Tudi v Občini Litija so bile v času nekdanje države Jugoslavije največje solidarnostno-razvojne akcije izvedene s pomočjo občinskih samoprispevkov.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>»Prekmurski teden« v Murski Soboti od 17. &#8211; 26. junija 1939</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/prekmurski-teden-v-murski-soboti-od-17-26-junija-1939/</link>
		<pubDate>Mon, 07 Oct 2024 08:49:48 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=387657</guid>
		<description><![CDATA[Dvajset let življenja v novi državi Jugoslaviji je Tujskoprometno (turistično) in olepševalno društvo iz Murske Sobote želelo obeležiti z organiziranjem »Prekmurskega tedna«, s ciljem prikazati razvoj Prekmurja na gospodarskem, prosvetnem, kulturnem in športnem področju.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Litostroj, nekdanji industrijski velikan</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/litostroj-nekdanji-industrijski-velikan-2/</link>
		<pubDate>Wed, 18 Sep 2024 13:58:00 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=386808</guid>
		<description><![CDATA[Litostroj je bil v Jugoslaviji eno pomembnejših podjetij za strojegradnjo. V času pospešene elektrifikacije države je igral ključno vlogo pri izdelavi pogonskih agregatov in druge opreme za hidroelektrarne; s samostojno razvitimi turbinami, viličarji, črpalkami in drugimi transportnimi napravami je prodrl tudi na svetovno tržišče.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Franc Stupica (1868-1935), trgovec in posestnik v Ljubljani in na Viru pri Domžalah</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/franc-stupica-1868-1935-trgovec-in-posestnik-v-ljubljani-in-na-viru-pri-domzalah/</link>
		<pubDate>Tue, 17 Sep 2024 13:23:57 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=381109</guid>
		<description><![CDATA[Franc Stupica se je rodil na Viru pri Domžalah. Starša - oče je bil tamkaj posestnik, trgovec, mizar in neko obdobje župan, ter mati, ki je delala kot gospodinja - sta poslala dečka v Ljubljano na gimnazijo, da bi postal duhovnik, kar je bila predvsem materina želja.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Motel Čatež – biser med Petrolovimi moteli</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/motel-catez-27/</link>
		<pubDate>Wed, 27 Dec 2023 12:07:19 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=376701</guid>
		<description><![CDATA[Ob sotočju Save in Krke, kjer se h Krškemu polju spuste zadnji obronki Gorjancev, leži Čatež ob Savi. Cesta bratstva in enotnosti, prva vsejugoslovanska moderna prometnica, si je skozi to gručasto vas utrla prehod ter razgrnila betonsko preprogo proti slovenski oziroma hrvaški prestolnici. Na Čateškem griču je leta 1972 odprl vrata Petrolov motel, ki mu poleg bližnjih term gre zahvala, da je postal ta košček slovenske zemlje znan v domovini in tujini. Motel Čatež je s svojo široko ponudbo privabljal tako uporabnike ceste kot iskalce zabave. Luči v njem so dokončno ugasnile leta 2003.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Gostilna Pavlin</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/gostilna-pavlin/</link>
		<pubDate>Mon, 04 Dec 2023 09:34:48 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=371600</guid>
		<description><![CDATA[Po ustnem izročilu je bila na mestu gostilne Pavlin stara furmanska gostilna že konec prve polovice 19. stoletja. Odprta je bila le občasno. Bila je oaza za furmane, tako kot so bile božjepotne gostilne za romarje. Zadnji znani lastnik do 1895 se je pisal Rozman, po domače pa se je domačiji in gostilni reklo Urekar. Pri hiši so bile same hčere. Ena od njih se je poročila z Alojzijem Pavlinom, ki je bil doma iz Škrljevega pri Šentrupertu, pri Rozmanu pa je bil zaposlen kot mesar. Tako je prišlo do spremembe priimka in imena gostilne.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Urbančeva veleblagovnica v Ljubljani</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/urbanceva-veleblagovnica-v-ljubljani/</link>
		<pubDate>Thu, 19 Oct 2023 11:54:50 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=368243</guid>
		<description><![CDATA[Urbančeva veleblagovnica, od leta 1963 delujoča kot Centromerkur in po temeljiti obnovi v 21. stoletju poimenovana Galerija Emporium, je bila prvič za stranke odprta konec marca 1904. Odprtje je predstavljalo velik dogodek za ljubljansko prebivalstvo, oglaševali so ga vsi tedanji časniki. Lastnik veleblagovnice Feliks Urbanc je v njih objavil oglase, kdaj bo odprtje.

Vogalna secesijska stavba na Trubarjevi 1 je nastala v takrat po številu prebivalcev nekajkrat manjši Ljubljani. V začetku 20. stoletja je bila tukajšnja trgovina predvsem v rokah malih trgovcev. V starem delu mesta so bile tako pretežno majhne specializirane prodajalne. Šele v obdobju popotresne obnove mesta so pričeli graditi modernejše različice z velikimi izložbenimi okni, in to predvsem med starim mestnim jedrom in železniško postajo.

Urbančeva hiša je kot veleblagovnica v naše kraje prinesla vse-na-enem-mestu nakupovanje. Povojni grobi posegi v stavbo in slabo vzdrževanje so na stavbi, predtem upodabljani na mnogih razglednicah, pustili ogromne posledice. Pred vojno je bila Urbančeva veleblagovnica reprezentančni objekt višjega sloja meščanske družbe.

&nbsp;]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
