<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>culture &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/en/categories-collections/culture/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si/en/</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Fri, 03 Apr 2026 06:39:02 +0000</lastBuildDate>
	<language>en-US</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.1</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>culture &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si/en/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Krajevna skupnost Krka</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/krajevna-skupnost-krka/</link>
		<pubDate>Fri, 03 Apr 2026 08:39:02 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=413640</guid>
		<description><![CDATA[Krajevna skupnost Krka leži na jugozahodnem delu občine Ivančna Gorica. Sestavlja jo 13 naselij: Gabrovčec, Gradiček, Krka, Krška vas, Laze nad Krko, Male Lese, Mali Korinj, Podbukovje, Ravni Dol, Trebnja Gorica, Velike Lese, Veliki Korinj in Znojile pri Krki.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Dane Zajc in Moravška kulturna pot</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/dane-zajc-in-moravska-kulturna-pot-2/</link>
		<pubDate>Tue, 13 Jan 2026 10:00:11 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=406159</guid>
		<description><![CDATA[Pričujoče besedilo nas popelje skozi bogato kulturno dediščino Moravč, ki je neločljivo povezana z enim od najvidnejših slovenskih pesnikov, Danetom Zajcem (1929–2005), ki je bil rojen v bližnji Zgornji Javoršici. Ob 20. obletnici smrti umetnika, po katerem je poimenovana tudi naša knjižnica, predstavljamo Moravško kulturno pot, ki ustvarja trajno vez med preteklostjo in identiteto kraja.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Študijski krožki v Kosovelovi knjižnici Sežana</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/studijski-krozki-v-kosovelovi-knjiznici-sezana/</link>
		<pubDate>Mon, 12 Jan 2026 11:39:18 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=408438</guid>
		<description><![CDATA[Prispevek k vseživljenjskemu učenju in ustvarjalnosti.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Lovro Stepišnik (1834–1912), prvi slovenski potujoči knjižničar, narodni buditelj in bukovnik</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/lovro-stepisnik-1834-1912-prvi-slovenski-potujoci-knjiznicar-narodni-buditelj-in-bukovnik/</link>
		<pubDate>Wed, 31 Dec 2025 17:39:11 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=406259</guid>
		<description><![CDATA[Od Stepišnikovega koša do bibliobusa
Ko potujoči knjižničarji govorijo o začetkih slovenskega potujočega knjižničarstva, o njihovem vzorniku, imajo v mislih Lovra Stepišnika, ki je s svojo ljubeznijo do slovenske pisane besede, s svojim poslanstvom ter z vizijami o spodbujanju branja in pismenosti pri pohorskem kmečkem življu, z ustanovitvijo prve potujoče knjižnice Bukvarnice (1863), predvsem pa z edinstvenim načinom dostavljanja knjig kmetom v košu po odročnih krajih, bil imenovan za prvega slovenskega potujočega knjižničarja.

Lovro Stepišnik je že takrat doumel, da mora biti knjižno gradivo dostopno vsakomur, to je namreč osnovna človekova pravica.

Prav tako vedo uporabniki potujočih knjižnic, da je ta poklic povezan s posebno ljubeznijo do knjige in bralca, da potujoči knjižničarji dojemajo svoje delo kot poslanstvo, da so promotorji kulture, znanosti in izobraževanja in da verjamejo v moč, ki jo ima potujoča knjižnica, ko obišče odročne kraje, kjer je praviloma le postajališče bibliobusa krajevna kulturna točka.

Kot je bil njegov mlin shajališče tistih, ki so imeli radi knjigo, domače pesmi, druženje, tako je tudi vsak bibliobus shajališče vseh generacij. Toliko prijateljskih vezi je spletenih, prepletenih. Drug drugemu znajo biti rama za oporo, znajo se poslušati. Gre za edinstven medosebni stik, za odnos, ki pogojuje človečnost. Gre za spoštovanje, razumevanje, sprejemanje in dajanje, predvsem pa za vzpodbujanje družinske pismenosti, ki je temelj bralne pismenosti pri mladih. Vsak obiskovalec potujoče knjižnice postane unikaten kamenček v mozaiku ne samo potujoče knjižnice, ampak knjižnic nasploh.

Moto uresničevanje poslanstva potujoče knjižnice ter doseganje zadanih ciljev: omogočanje dostopa do knjižnih in drugih informacijskih virov, povezovanje knjižnic, knjižničarjev, knjig ter ljudi.

Potujoča knjižnica je kulturna ustanova na kolesih, z velikim kulturnim in družbenim pomenom za lokalno skupnost, saj v krajih, ki jih obiskuje, ne pomeni samo izposoje knjižničnega gradiva, ampak tudi izobraževanje, informiranje, opismenjevanje najmlajših, razvedrilo, srečevanje ljudi, prijateljevanje. Tostran in onstran meja.

Potujoči knjižničarji trdno verjamejo v to, da lahko s svojim poslanstvom spreminjajo življenja posameznikov, bogatijo lokalno skupnost ter širši prostor.

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije je na pobudo Sekcije za potujoče knjižnice Lovru Stepišniku v spomin leta 1998 ustanovila Stepišnikov sklad.
Ksenija Trs, potujoča knjižničarka in predsednica Stepišnikovega sklada
&nbsp;

&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Vila Herberstein</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/vila-herberstein/</link>
		<pubDate>Wed, 31 Dec 2025 09:01:26 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=408874</guid>
		<description><![CDATA[V  neposredni bližini centra mesta Velenja, na rahli vzpetini ob robu gozda, med Velenjskim gradom in gradom Šalek, stoji Vila Herberstein. Zgrajena je bila v drugi polovici 19. stoletja. Današnje ime nosi po zadnji plemiški lastnici, Marii Anni grofici Herberstein in Proskau. Vila Herberstein se uvršča med najbolje ohranjene vile v Sloveniji. Danes  se v njej nahaja restavracija z vrhunsko kulinariko ter predstavlja pomemben kulturni in družabni prostor. Leta 1983 je bila vila razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Janez Trdina v Novem mestu</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/janez-trdina-v-novem-mestu/</link>
		<pubDate>Tue, 30 Dec 2025 09:24:52 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=400524</guid>
		<description><![CDATA[Življenje pisatelja Janeza Trdine na Dolenjskem, kjer je preživel skoraj štiri desetletja, so raziskovali številni slovenski literarni zgodovinarji. Med njimi sta bila tudi profesor slovenščine na novomeški gimnaziji Alojz Turk ter slovenist in bibliotekar Karel Bačer. V novomeški knjižnici se v Posebnih zbirkah Boga Komelja nahaja obsežna Turkova rokopisna zapuščina, ki se v veliki meri nanaša na pisatelja Trdino in je kot takšna tudi Karlu Bačerju predstavljala pomemben vir za preučevanje Trdinovega življenja v Novem mestu.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>France Dobrovoljc (1907-1995)</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/france-dobrovoljc-1907-1995/</link>
		<pubDate>Wed, 24 Dec 2025 17:25:33 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=409945</guid>
		<description><![CDATA[Letos mineva 30 let od smrti romanista, slovenista, bibliografa, bibliotekarja, leksikografa in literarnega zgodovinarja Franceta Dobrovoljca. Svoje življenje je posvetil raziskovanju in negovanju slovenske književnosti in kulture. Njegovo raziskovalno delo bi lahko razdelili na tri področja: na zanimanje za obdobje Ilirskih provinc, na ukvarjanje z življenjem in delom Ivana Cankarja ter na bibliografska in leksikalna prizadevanja.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Strunjan</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/strunjan-3-2/</link>
		<pubDate>Tue, 23 Dec 2025 08:33:30 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=410001</guid>
		<description><![CDATA[Strunjan je naselje v občini Piran, znano po obmorskem turizmu, solinah in cerkvi Marijinega prikazanja.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Maček Muri &#8211; pol stoletja mačje poezije</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/macek-muri-2/</link>
		<pubDate>Wed, 17 Dec 2025 06:50:57 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=406801</guid>
		<description><![CDATA[Leta 1975 je izšel Maček Muri – knjiga, ki je zaznamovala generacije slovenskih otrok in postala del narodne kulturne identitete. Ob petdesetletnici izida knjige se spominjamo tudi njenega avtorja Kajetana Koviča, pisatelja, pesnika in prevajalca, ki je del otroštva preživel v Poljčanah. Delo je bilo večkrat ponatisnjeno, prevedeno in uglasbeno. Lik Mačka Murija danes živi v glasbi, besedi in odrskih postavitvah.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Brezčasnost grajskih spominov v kolesju življenja</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/brezcasnost-grajskih-spominov-v-kolesju-zivljenja/</link>
		<pubDate>Mon, 15 Dec 2025 14:05:13 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=406228</guid>
		<description><![CDATA[I. GRAJSKI UVOD

Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem (v nadaljevanju Koroška osrednja knjižnica) je bila leta 1949 ustanovljena kot Študijska knjižnica. Danes je osrednja območna knjižnica za Koroško. Prejema obvezne izvode publikacij, opravlja posebne naloge za širše območje, pokriva obmejno območje in v sodelovanju s Slovensko študijsko knjižnico Celovec za zamejske Slovence izvaja nakup knjižničnega gradiva ter izdeluje lokalno bibliografijo.

Koroška osrednja knjižnica izvaja knjižnično dejavnost za prebivalce občin Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem ter posebne naloge osrednje območne knjižnice za tri splošne knjižnice koroškega območja: Knjižnico Ksaverja Meška Slovenj Gradec, Knjižnico Radlje ob Dravi in Knjižnico Dravograd.

Njene temeljne vrednote so ustvarjati uporabnikom prijazno in kakovostno okolje, zadovoljevati potrebe širokega kroga uporabnikov, za vse starostne skupine in v vseh življenjskih obdobjih, ter skladno s finančnimi in prostorskimi zmogljivostmi stremeti k izboljšavam in posodabljanju programa dela.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodbe mojega kraja: najprej štalca, potem pa kravca &#8211; zaključek natečaja</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/zgodbe-mojega-kraja-najprej-stalca-potem-pa-kravca-zakljucek-natecaja/</link>
		<pubDate>Tue, 09 Dec 2025 16:38:01 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=408399</guid>
		<description><![CDATA[V Mestni knjižnici Ljubljana smo v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije letos že osmič po vrsti razpisali natečaj za najboljšo domoznansko zgodbo Zgodbe mojega kraja. Natečaj, ki je namenjen starejšim od šestdeset let, je trajal med 1. junijem in 31. oktobrom 2025. Tokrat smo pod temo Najprej štalca, potem pa kravca zbirali zgodbe, ki so bile povezane z reševanjem (prvega) stanovanjskega vprašanja in gradnje doma.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Od Okrajnega glavarstva do Knjižnice Litija</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/od-okrajnega-glavarstva-do-knjiznice-litija/</link>
		<pubDate>Mon, 01 Dec 2025 09:12:11 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=406420</guid>
		<description><![CDATA[Knjižnična dejavnost je v Litiji prisotna 140 let, od 1885. leta, ko je v okviru litijske podružnice Ciril-Metodove družbe pričelo delovati Bralno društvo Litija. Danes ima občina osrednjo knjižnico v nekdanjem okrajnem glavarstvu, lepo ohranjeni zgradbi, častitljive starosti. Ob obletnici delovanja in prizadevanjih, da bi se knjižnična dejavnost ustrezno razvijala – dobila nove prostore – vas vabimo k branju o razgibani zgodovini njene hiše.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Zgodbe so še kako žive: ohranjanje ljudske nesnovne dediščine z območja občin Kamnik in Komenda</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/zgodbe-so-se-kako-zive-ohranjanje-ljudske-nesnovne-dediscine-z-obmocja-obcin-kamnik-in-komenda/</link>
		<pubDate>Tue, 25 Nov 2025 14:46:03 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=404113</guid>
		<description><![CDATA[Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik je s finančno pomočjo Občine Kamnik spomladi 2025 izdala knjigo Zgodbe so še kako žive: od Motnika do Nasovč. Zgodbe, ki so zbrane v knjigi, prihajajo izpod Menine planine, iz Motnika, Špitaliča, Tunjic in doline Črne, z Velike planine, iz Godiča, Komende, Suhadol in Nasovč.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Glasbeno in pevsko društvo v Murski Soboti (1884-1913)</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/glasbeno-in-pevsko-drustvo-v-murski-soboti-1884-1913/</link>
		<pubDate>Thu, 06 Nov 2025 12:54:46 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=406295</guid>
		<description><![CDATA[O ustanovitvi Glasbenega in pevskega društva v Murski Soboti je poročal 23. novembra 1884 časnik Rábavidék, ko so ministrstvu za notranje zadeve predložili v odobritev društvena pravila.[1]

[1] ″Muraszombatban ...″, Rábavidék, 23. november 1884, št. 47, str. 2.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Porabska periodika</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/porabska-periodika/</link>
		<pubDate>Wed, 29 Oct 2025 12:43:27 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=406162</guid>
		<description><![CDATA[Slovenci na Madžarskem so kot narodnostna manjšina v obdobju po drugi svetovni vojni delovali v okviru Demokratične zveze Južnih Slovanov, ki je bila ustanovljena oktobra 1947. Leta 1969 je ta DZJS, ki je sedež imela v Budimpešti, izdala statut iz katerega je razvidno, da je med Južnimi Slovani na Madžarskem bilo 5000 Srbov, 5000 Slovencev in 75000 Hrvatov.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Posebne domoznanske zbirke v Kosovelovi knjižnici Sežana</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/posebne-domoznanske-zbirke-v-kosovelovi-knjiznici-sezana/</link>
		<pubDate>Tue, 28 Oct 2025 13:11:19 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=401008</guid>
		<description><![CDATA[Domoznanska dejavnost v knjižnici je veliko več kot zgolj zbiranje gradiva iz lokalnega okolja. Je raziskovanje tega okolja in njegovih prebivalcev, sodelovanje z ustvarjalci, učinkovita organizacija ter stalna skrb za ustrezno hrambo zbranega gradiva.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Domačija Žitko-Petrič-Marolt v Verdu in njeni ljudje</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/domacija-zitko-petric-marolt-v-verdu-in-njeni-ljudje/</link>
		<pubDate>Mon, 13 Oct 2025 13:13:16 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=400827</guid>
		<description><![CDATA[Pravnik in umetnostni zgodovinar Marijan Marolt (1902, Vrhnika–1972, Buenos Aires) v romanu Zori, noč vesela! opisuje svoj dom v Verdu, tik nad Krnico – najširšim in najglobljim delom Velike Ljubljanice. Idilična domačija je bila zgrajena okrog leta 1826, ob žagi in mlinu, v samem izteku zatrepne doline Retovje, znane po številnih izvirih.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Dragoceni reformacijski tiski na Ptuju</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/dragoceni-reformacijski-tiski-na-ptuju/</link>
		<pubDate>Fri, 10 Oct 2025 09:00:35 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=404225</guid>
		<description><![CDATA[V Sloveniji od leta 1992 praznujemo dan reformacije. Obeležujemo ga vsako leto 31. oktobra. Obdobje reformacije je Slovencem zapustilo bogato dediščino. Razvil se je slovenski knjižni jezik, razmahnilo slovensko slovstvo in šolstvo, odprta je bila prva javna knjižnica in zasnovana prva vseslovenska institucija v zgodovini – cerkev slovenskega jezika. V tem času smo dobili tudi prvo papirnico in prvo tiskarno na slovenskih tleh.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Fotografski natečaj Trajnostna mobilnost</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/fotografski-natecaj-trajnostna-mobilnost/</link>
		<pubDate>Fri, 12 Sep 2025 09:19:49 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=399829</guid>
		<description><![CDATA[

Občina Domžale je skupaj s Foto kino in video klubom Mavrica Radomlje v okviru izdelave Celostne prometne strategije občine Domžale in v sklopu izvedbe Evropskega tedna mobilnosti leta 2024 organizirala fotografski natečaj na temo trajnostna mobilnost.

]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kulturna dediščina skozi otroške oči</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/kulturna-dediscina-skozi-otroske-oci/</link>
		<pubDate>Mon, 01 Sep 2025 09:52:32 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=400125</guid>
		<description><![CDATA[Učenci in učenke 4. razreda Osnovne šole Dobrova so z učiteljico Nedo Gačnik Čebulj pri predmetu družba spoznavali kulturno dediščino in njen pomen za posameznika in skupnost. V sklopu pouka so v šolo prinesli zanimive stare predmete, ki pričajo o zgodovini kraja in njihovih družin.]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
