<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
		<title>architecture, urbanism &#8211; Kamra</title>
		<atom:link href="https://www.kamra.si/en/categories-collections/architecture-urbanism/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.kamra.si/en/</link>
	<description>KAMRA</description>
	<lastBuildDate>Fri, 13 Mar 2026 12:04:45 +0000</lastBuildDate>
	<language>en-US</language>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.9.1</generator>

<image>
	<url>https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2022/01/favicon.png</url>
	<title>architecture, urbanism &#8211; Kamra</title>
	<link>https://www.kamra.si/en/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Murska Sobota na razglednicah in fotografijah – nekoč in danes</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/murska-sobota-na-razglednicah-in-fotografijah-nekoc-in-danes/</link>
		<pubDate>Fri, 13 Mar 2026 13:04:45 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=413044</guid>
		<description><![CDATA[Prve razglednice Murske Sobote so iz časa konec 19. in začetka 20. stoletja. Mestece je takrat v ogrskem upravnem značaju imelo status velike občine in je bilo sedež okraja Murska Sobota v Železni županiji. Prebivalcev je bilo okrog 3.000 med katerimi so prevladovali Slovenci. Manj je bilo Madžarov.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Vila Herberstein</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/vila-herberstein/</link>
		<pubDate>Wed, 31 Dec 2025 09:01:26 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=408874</guid>
		<description><![CDATA[V  neposredni bližini centra mesta Velenja, na rahli vzpetini ob robu gozda, med Velenjskim gradom in gradom Šalek, stoji Vila Herberstein. Zgrajena je bila v drugi polovici 19. stoletja. Današnje ime nosi po zadnji plemiški lastnici, Marii Anni grofici Herberstein in Proskau. Vila Herberstein se uvršča med najbolje ohranjene vile v Sloveniji. Danes  se v njej nahaja restavracija z vrhunsko kulinariko ter predstavlja pomemben kulturni in družabni prostor. Leta 1983 je bila vila razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

&nbsp;]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Šorlijev Kranj: arhitekt Marjan Šorli</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/sorlijev-kranj-arhitekt-marjan-sorli/</link>
		<pubDate>Tue, 30 Dec 2025 12:08:41 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=403669</guid>
		<description><![CDATA[Med velike ustvarjalce arhitekture slovenskega povojnega modernizma uvrščamo tudi Marjana Šorlija iz Kranja.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Blokovska soseska S-23: od zasnove do izgradnje</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/blokovska-soseska-s-23-od-zasnove-do-izgradnje/</link>
		<pubDate>Mon, 22 Dec 2025 12:13:45 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=409669</guid>
		<description><![CDATA[Z načrtnim spodbujanjem industrializacije se je po koncu druge svetovne vojne spremenil koncept stanovanjske gradnje. Nastajajoči tovarniški objekti so v urbana okolja privabljali vse več delavcev, s katerimi je naraščala potreba po novih stanovanjih.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Trebanjske ulice posvečene herojem, OF in narodnoosvobodilnemu boju</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/trebanjske-ulice-posvecene-herojem-of-in-narodnoosvobodilnemu-boju/</link>
		<pubDate>Tue, 16 Dec 2025 08:19:54 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=405853</guid>
		<description><![CDATA[Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne vam predstavljamo prvo izmed digitalnih zbirk o ulicah, cestah in trgih mesta Trebnje. Ulice v tej zbirki so poimenovane po narodnih herojih, OF in talcih.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Od brona do betona: kiparska dela v središču Nove Gorice</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/od-brona-do-betona-kiparska-dela-v-srediscu-nove-gorice/</link>
		<pubDate>Tue, 11 Nov 2025 13:00:53 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=405779</guid>
		<description><![CDATA[V Novi Gorici si lahko ogledamo več zanimivih javnih kiparskih del, ki so nastajala v različnih povojnih desetletjih in so sledila urbanističnemu razvoju mesta. Dela so pomenljiva v svoji vsebinski razsežnosti in se razlikujejo po uporabljenih kiparskih tehnikah.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>500 let cerkve sv. Luka v Spodnjih Praprečah</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/500-let-cerkve-sv-luka-v-spodnjih-praprecah/</link>
		<pubDate>Fri, 17 Oct 2025 14:20:19 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=399972</guid>
		<description><![CDATA[Digitalna zgodba je nastala v sodelovanju z Andrejo Kos, univ. dipl. umetnostno zgodovinarko, ki je več let posvetila raziskovanju zgodovine cerkve svetega Luka v Spodnjih Praprečah. Cerkev, ki se nahaja v občini Lukovica, je leta 2024 obeležila 500-letnico svojega obstoja.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Nema priča razburljivih časov – stara trgovska šola v Brežicah</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/nema-prica-razburljivih-casov-stara-trgovska-sola-v-brezicah/</link>
		<pubDate>Wed, 24 Sep 2025 11:07:32 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=397269</guid>
		<description><![CDATA[Pred dobrim desetletjem porušena markantna stavba nasproti brežiškega Vodovodnega stolpa, prepoznavna pod imenom trgovska šola, pozneje stara trgovska šola, se je ponašala s pestro preteklostjo. Stavba je bila odprta oktobra 1913 za potrebe scela nemške osnovne štirirazredne šole (Deutsche Volkschule), ki se je oddvojila od dotedanje skupne nemške in nemško-slovenske ljudske šole. K izgradnji modernega šolskega poslopja s telovadnico je odločilno pripomogla zasebna nemška šolska organizacija Deutscher Schulverein. Skladno s svojim poslanstvom je nameravala na ta način zavarovati prevladujoči nemški značaj Brežic in zlasti pospešiti ponemčevanje otrok iz slovenskega zaledja mesta.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Polnilnica slatine, ki se je prelevila v pravoslavno kapelo</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/polnilnica-slatine-ki-se-je-prelevila-v-pravoslavno-kapelo/</link>
		<pubDate>Mon, 15 Sep 2025 16:24:22 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=400792</guid>
		<description><![CDATA[Pričetek polnjenja mineralne vode v Rogaški Slatini sega v daljno leto 1801. Sprva so steklenice polnili ročno na samem vrelcu, jih nato v bližnji stavbi opremili in od tod dostavljali kupcem. Okoli leta 1811 je bila zgrajena prva zidana polnilnica na prostoru kasnejšega Zagrebškega doma, ki je delovala do leta 1852. Ob gradnji Zagrebškega doma so jo porušili in v pritličju nove stavbe uredili drugo polnilnico, delujočo do leta 1889. Istega leta so nasproti severnega dela Zdraviliškega doma uredili tretjo polnilnico.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Vila Rojko na starih razglednicah</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/vila-rojko-na-starih-razglednicah/</link>
		<pubDate>Mon, 08 Sep 2025 22:59:54 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=400753</guid>
		<description><![CDATA[Vila Rojko nedvomno sodi med lepše ohranjene ostaline iz preteklosti Rogaške Slatine. Dvoetažno vilo simetričnega tlorisa z izjemno razgibano dekorativno rustikalno fasado, zgrajeno v historičnem slogu po vzorih baroka in klasicizma, ki so jo domačini imenovali tudi Oficirski dom (Militär-Curhaus), je okoli leta 1876 za zdraviliško bivanje svojih članov postavilo Društvo oficirjev avstrijske armade »Österreichische Gesellschaft vom Weissen Kreuz«. V tedanjem reklamnem tisku se je ponašala s štirinajstimi snažnimi sobami za goste, krasnim ograjenim vrtom  ter mirno in logistično prikladno lego nasproti kolodvora.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Tulmascowiz, Tomačevica skozi stoletja</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/tulmascowiz-tomacevica-skozi-stoletja/</link>
		<pubDate>Fri, 01 Aug 2025 15:13:18 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=397764</guid>
		<description><![CDATA[Dokumenti, članki, pripovedi in fotografije o Tomačevici in njenih prebivalcih.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kioski/trafike v Ljubljani</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/kioski-trafike-v-ljubljani/</link>
		<pubDate>Fri, 04 Jul 2025 13:54:49 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=398962</guid>
		<description><![CDATA[Kioski se v mestu Ljubljana pojavljajo od konca 19. stoletja dalje. Sodijo med opremo javnega urbanega prostora, v tako imenovano ulično pohištvo, ki obsega skupek oblikovanih nepremičnih elementov kot npr: svetilke, tlaki, ograje, klopi, cestni znaki, panoji, govorilnice, koši, itd. ]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Mariborska Partizanska cesta</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/mariborska-partizanska-cesta/</link>
		<pubDate>Thu, 08 May 2025 11:24:15 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=397584</guid>
		<description><![CDATA[Partizanska cesta, ki je bila po izgradnji Južne železnice in ureditvi mariborskega kolodvora ena najlepših mestnih vpadnic, ima bogato zgodovino poimenovanj. Najstarejše ime ulice Neu Gasse (Nova ulica) je iz leta 1325.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Ptujski grifoni</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/ptujski-grifoni/</link>
		<pubDate>Fri, 18 Apr 2025 11:39:55 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=396498</guid>
		<description><![CDATA[Ste kdaj opazili, da vas z nekaterih stavb na Ptuju pozdravljajo nenavadna bitja?  To so grifoni ali grifi, bajeslovna, mitološka, izmišljena hibridna bitja. Še najbolj spominjajo na križanca med levom in orlom. Glava, sprednje tace in peruti so najpogosteje orlovske. Telo, zadnje šape in ušesa so navadno levji. Različica morski grifon ima poleg naštetih tudi elemente delfina, na primer zavit rep s plavutjo. Motiv v več različicah so poznali že v antični umetnosti in tudi pozneje ni utonil v pozabo, je pa razmeroma redek.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Beltinci na razglednicah &#8211; nekoč in danes</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/beltinci-na-razglednicah-nekoc-in-danes/</link>
		<pubDate>Tue, 25 Mar 2025 09:15:43 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=396257</guid>
		<description><![CDATA[Iz zbirke starih razglednic, ki so danes v lasti zbiratelja Ludvika Penhoferja iz Beltinec, je nastala zbirka, ki predstavlja novo izdajo razglednic na katerih so na zgornjem motivu razne stavb, ulice in območja iz preteklosti, na spodnjem motivu pa lahko vidimo kako to izgleda danes.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Mariborske Benetke</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/mariborske-benetke-2/</link>
		<pubDate>Wed, 26 Feb 2025 12:58:36 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=395565</guid>
		<description><![CDATA[Poimenovanje Lent - Pristan, ki označuje obrežni del Maribora vzdolž levega dela reke Drave, izvira iz stare nemške besede Lander in je v preteklosti predstavljal prostor za pristajanje, kar je Lent nekoč vsekakor bil. Po zgodovinskih podatkih je na Lentu letno pristajalo približno 1100 rečnih splavov, ki so se ustavili ob slovitih Dravskih Benetkah. Dravske Benetke so bile v 16. stoletju zgrajena srednjeveška trdnjava z visokimi stražnimi stolpi. Bastija je segala deleč v Dravo in je zato dobila ime Benetke. V obdobju, ko je bil Maribor pomembno postajališče splavarjev na njihovi plovbi proti jugovzhodu, so bile polne zasidranih šajk in splavov. Šele ko so reko zajezile hidrocentrale, je splavarstvo na Dravi zamrlo.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Hotel Bukovec</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/hotel-bukovec/</link>
		<pubDate>Mon, 24 Feb 2025 12:08:58 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=395105</guid>
		<description><![CDATA[V Trebnjem je več stavb, ki so se ohranile izpred 100 in več let, ko Trebnje še ni pridobilo statusa mesta. Te stavbe so pripomogle k večji prepoznavnosti kraja. Poleg na daleč prepoznavne cerkve Marijinega vnebovzetja je bila tu tudi velika Groskova hiša. V njej je danes pošta, pred tem že leta 1918 bencinska črpalka. Potem je tu občinska stavba, zgrajena leta 1928 ali 1929, nova šola v križišču pri cerkvi, novi prosvetni dom ter prvi hotel med Ljubljano in Novim mestom, Hotel Bukovec. Slednjega so v zemljiški kataster vpisali leta 1929. Ob cesti na isti strani sta stali še hiša trgovca Tomica in Pavlinova gostilna. Med Hotelom Bukovec in občinsko stavbo se je takrat nahajal okoli leta 1897 zgrajen gasilski dom, na (današnjem) naslovu Goliev trg 6.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Kulturne poti združujejo: Domžale nekoč</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/kulturne-poti-zdruzujejo-domzale-nekoc-2/</link>
		<pubDate>Tue, 24 Dec 2024 13:04:07 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=393420</guid>
		<description><![CDATA[V skupnem projektu sta se združili dve organizaciji - Slamnikarski muzej in Knjižnica Domžale - ter pripravili novo kulturno-zgodovinsko pot, ki vključuje več postaj s predstavitvijo najpomembnejših pomnikov zgodovine Domžal.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>&#8216;N&#8217;maw čriez izaro&#8217; &#8211; koroška jezera onstran Karavank na starih razglednicah</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/nmaw-criez-izaro-koroska-jezera-onstran-karavank-na-starih-razglednicah/</link>
		<pubDate>Tue, 24 Dec 2024 12:45:50 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=385557</guid>
		<description><![CDATA[Iz zbirke razglednic Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, del zapuščine dr. Julija Felaherja

Kultura pošiljanja razglednic se je razmahnila v zadnjem desetletju 19. stoletja, sočasno z razvojem turizma. Ta zanimiv mednarodni kulturni fenomem je spremenil in sooblikoval drugačne oblike stikov med ljudmi. Hkrati s pojavom razglednic pa vse do današnjih dni, se je razširil tudi pojav njihovega zbiranja, četudi za »zlato obdobje« razglednic štejemo leta od 1897 pa do konca prve svetovne vojne. To je bil tudi čas, ko je bila narodnostno bolj ali manj pomešana slovenska dežela še »na videz varno spravljena v senci mogočnih cesarskih brkov«, kot slikovito zapiše urednik Marjan Krušič v uvodu h knjigi Pozdravi iz slovenskih krajev.

Na razglednicah ohranjena drobcena sporočila iz slovenskega etničnega obrobja so v kontekstu časa še toliko bolj dragocena in pripovedujejo zgodbe o skupnem kulturnem prostoru, o krajih in ljudeh, o njihovih navadah in razvadah.]]></description>
		
			</item>
		<item>
		<title>Koroška v očeh topografov in vedutistov</title>
		<link>https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/koroska-v-oceh-topografov-in-vedutistov/</link>
		<pubDate>Tue, 17 Dec 2024 11:36:12 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.kamra.si/?post_type=zbirke&#038;p=383741</guid>
		<description><![CDATA[Podobe Mežiške, Mislinjske in Dravske doline na starih grafičnih in izbranih umetniških upodobitvah

V duhu renesanse proti koncu 15. st. v upodabljajoči umetnosti prvič srečamo neposredne, po naravi povzete podobe mest, trgov, znamenitih stavb in krajinskih vedut.

Pogledi, odprti v krajino v ozadju portretov in drugih motivov, sprva na delih italijanskih renesančnih mojstrov, so se preko vplivov hitro širili v dežele severneje.

Sočasno z iznajdbo in razvojem tiskarstva so se vedute mest in trgov pojavile tudi v prvotiskih. Prvič v t. i.  Schedlovi oz. Nürnberški kroniki (Liber chronicarum – Knjiga kronik) iz leta 1493.

Že v dobrem stoletju lahko sledimo razvoju, ki kaže vedno večji ustvarjalen odnos do motiva.  Od pionirskih, zgolj pričevalnih topografskih prikazov konca 15. stoletja, prvega ciklusa naslikanih popotnih vedut z dodanimi podrobnostmi slikarja Mathiasa Gerunga, pa vse do razpoloženjskih vedut s številnimi žanrskimi prizori, ki jih prvič srečamo v izdaji Mesta sveta – Civitates orbis terrarum, ki je izhajala v letih 1572–1617.

Prve ohranjene popotne skice našega ozemlja, so datirane že v prva leta 17. stol., in so delo patra Ivana Klobučarića (Johannes Clobucciarich), rojenega v Dubašnici na otoku Krku, generalnega vikarja in priorja reškega avguštinskega samostana, kasneje priorja avguštinskega samostana v Fürstenfeldu, ki se je uveljavil kot obetaven kartograf.

V njegovi zbirki terenskih in kartografskih skic, ki jih hranijo v Deželnem muzeju v Grazu, je tudi risba gradu in dvorca Radlje ob Dravi (Marenberg) ter dominikanskega samostana.

Tovrstna dela niso nastajala iz romantičnih vzgibov, ampak so služila potrebam kartografije in za vojaške namene. Prvi topografi so bil večkrat tudi vojni inženirji in so skrbno beležili podobe gradov, obzidij, taborov in drugih strateških mest. V tem času v veliki meri zaradi utrjevanja južne meje pred turškimi vpadi.

Doba sistematičnih slikovnih topografij geografsko zaokroženih območij se je v Evropi razmahnila v 2. polovici 17. st., po končani tridesetletni vojni in na krilih rastoče tiskarske produkcije.]]></description>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
