skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Map  

Pekarna Jožefa Cotiča v Štandrežu

Bivši borec in partizanski bolničar Jožef Cotič iz Štandreža pri Gorici je po drugi svetovni vojni - v letih 1946/47 - odprl v rojstni vasi svoje prvo podjetje. Šlo je za okrepčevalnico v bližini glavnega vaškega trga (Štandrež št. 103, današnja ulica sv. Mihaela št. 167). Najemnino za prostor je plačeval znanemu gostilničarju Turriju. Prodajal je piškote in sladke kruhke, ki jih proizvajala ena najbolj znanih goriških pekarn, pekarna Viatori (njihov izvorni priimek je bil Hojak), pa tudi bombon ...

Read more

Bivši borec in partizanski bolničar Jožef Cotič iz Štandreža pri Gorici je po drugi svetovni vojni - v letih 1946/47 - odprl v rojstni vasi svoje prvo podjetje. Šlo je za okrepčevalnico v bližini glavnega vaškega trga (Štandrež št. 103, današnja ulica sv. Mihaela št. 167). Najemnino za prostor je plačeval znanemu gostilničarju Turriju. Prodajal je piškote in sladke kruhke, ki jih proizvajala ena najbolj znanih goriških pekarn, pekarna Viatori (njihov izvorni priimek je bil Hojak), pa tudi bombone. Šlo je za čase, v katerih so bile take dobrote razstavljene v lepih steklenih vazah kot dragoceni predmeti, kar so pravzaprav tudi bile.

Prodajal je tudi mleko, ki ga je nabiral od vaških kmetov. Velikokrat mu ni uspelo prodati vsega mleka in zato je “pionirsko” - kot samouk - začel proizvajati sladoled iz neprodanega mleka. Šlo je za čisto naraven izdelek sestavljen iz svežih jajc, mleka, sladkorja, svežega sadja, itd. Da mu je šlo novo delo dobro od rok, priča dejstvo, da so na sladoled v Štandrež kmalu pričeli prihajati tudi ljudje iz mesta. Večkrat je nastala vrsta pred lokalom, saj je bila proizvodnja omenjena in ljudje so čakali da zamrzne naslednja “runda” sladoleda (takrat še ni bilo sedanjih modernih zamrzovalnikov in postopek je bil precej počasen). Približno od leta 1950 do leta 1955 si je pomagal tudi s prodajo radijskih sprejemnikov za firmo Kerševan (Kersevani) iz Gorice.  Okrepčevalnico je vodil kakih 10 let, dokler ni leta 1956/57 odprl svoje pekarne. S pomočjo očeta, zidarskega mojstra, je sezidal in sodobno opremil delavnico v kraju, ki mu domačini pravimo “na Brajdi”. Kasneje je nad delavnico zgradil tudi stanovanje za družino. Z ženo Dorotejo (nekaj časa je pri tem pomagala tudi hči Vilma) sta proizvajala predvsem domače tradicionalne sladkarije: piškote, sladek kruh imenovan “pinca”, potice, štruklje, “štraube” (flancati), pa tudi kolače za birmance in poročne torte. Tudi v tem poslu je imel veliko uspeha. Dejavnost je nadaljeval do leta 1976, ko se je upokojil. Jožef Cotič je umrl je 12. novembra 1986.

Picture

Location

Show location

Information

Published by

Dimitri Tabaj

Original author

Dimitri Tabaj

Date of creation

Okrog leta 1960

Period of creation

After World War II

People in the photo

Jožef Cotič

Keywords

Pekarne, Okrepčevalnice, Bari, Štandrež, Gorica, Slovenci v Italiji

Published

04.03.2018 14:35

Modified

04.03.2018 16:18

Filtering options

Search

Content type

CATEGORIES
CATEGORIES
CATEGORIES
CATEGORIES

Organisation

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam