Vodja delavske knjižnice

Prosvetni odsek je organiziral različna izobraževanja delavcev: knjigovodske tečaje, tečaje prve pomoči, predavanja s skioptičnimi slikami, politično šolo. Že 15. 9. 1926 je na njegovo pobudo začela delovati čitalnica, ki je imela na začetku okoli 70 časopisov in revij in konec septembra še knjižnica z okoli 5000 strokovnimi in poljudnoznanstvenimi knjigami. Štukelj je kot tajnik Delavske zbornice in vodja knjižnice ostal vse do maja 1945.

Zaradi izobraževalnega pomena je prednost dajal družboslovju in strokovni literaturi. Pri delu v knjižnici je posebno pozornost namenjal:
- nabavni politiki;
- informiranju včlanjenih in potencialnih bralcev, se pravi odpiranju navzven;
- evidentiranju in analiziranju opravljenega dela, ki sta podlaga za načrtovanje;
- vzgoji bralcev (navajanje na knjižnična pomagala).

Poleg tega so ga zanimale tudi povratne informacije. Zato je izredno pomembno njegovo Poročilo Prosvetnega odseka delavske zbornice v Ljubljani za leta 1926–1931, saj gre za prvo moderno statistično analizo potreb knjižnice – o željah in potrebah bralcev. Njegov pristop je bil uspešen, saj se je knjižnica kmalu razširila in se oktobra 1928 preselila v palačo Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Čitalnica je imela tam na primer na razpolago že 177 naslovov periodičnega tiska. Delavska knjižnica je bila leta 1950 preseljena v Delavski dom, kjer je ostala do leta 2002. Politična angažiranost Cirila Štuklja in predvsem njegova socialistična politična usmeritev sta večkrat sprožali težave. Tako je decembra 1929 banovinska uprava odredila revizijo knjig, ki je pol leta hromila redno delovanje knjižnice.