Zemljevid  

Vipavski mlin Pekel

Mlin in rodbina Pečenko

Raj in pekel si nista nikjer tako blizu kot v spodnji Vipavski dolini. Okolica široke, umirjene struge reke Vipave med Batujami in Zaloščami se po domače imenuje Paradiž, le malo dalje, ko voda naredi zasuk na levo in se skozi obronke Vipavskih Brd prebije na njihovo južno stran, pa Vipava oblikuje kratko gozdnato tesen, imenovano Pekel, po kateri se združi s pritokom Branice in steče proti Dornberku. Za ime soteske sta dve razlagi. 

Preberi več

Po prvi so bili nekoč v njej slapovi, njihovo bučanje in samotnost pa naj bi ustvarjali potrebno peklensko vzdušje, po drugi pa naj bi bil za ime kriv tukajšnji mlin s kovačijo in žago. Voda se je preko jezu zaganjala v rake, iz kovačnic se je kadilo, slišalo se je hrupno razbijanje kladiv, skozi ves ta direndaj pa je zavijala še žaga. Pa še trpečih duš v mlinu ni manjkalo. Bil je pravcato podjetje z dvema mlinarjema, štirimi kovači in 30 hlapci. K mlinu je namreč spadala tudi precejšnja posest. Hlapci in dekle so živeli v vasici Vrh nad Peklom v smeri proti Preserjam, kovači in mlinarji pa so stanovali kar na delovnem mestu.

Pekel je bil sprva last grofov Lanthierijev z braniškega gradu. Leta 1740 so ga temeljito obnovili, nato pa dali v najem Filipu Francetu Furlanu z Brij. Leta 1800 so ga ponudili naprodaj, za 1533 goldinarjev pa ga je kupil Jožef Pečenko, prav tako z Brij, le da z zaselka Pečenki. Dobrih 30 let kasneje je zbral denar še za odkup pripadajočega posestva. Rodbina Pečenko je nekoliko skrivnostna. Po ustnem izročilu naj bi predniki prišli iz Ukrajine. Bili so to trije bratje, ki so ustanovili vasico Pečenki, ki je kasneje postala del Brij. Po drugi strani pa bi utegnili biti potomci plemičev ali vsaj svobodnjakov iz kraja Peč med Mirnom, Rubijami in Sovodnjami na italijanski strani meje. To bi lahko dokazoval ugled, ki so ga uživali. Ivan Josip Pečenko se je na primer poročil s Terezijo pl. Jellen iz Doberdoba. Zelo so bili cenjeni tudi v družini grofov Attemsov, o čemer pričajo darila ter grofovska udeležba na porokah in pogrebih. Vsaj trije Pečenki so zanje izstavljali notarske listine. Še posebej je zanimiva goriška veja Attemsov, ki imajo pridevek Petzenstein oz. »iz Peči«. V vasi so namreč po letu 1542 dedovali gradič in posestvo Tabor, v ostankih stavbe pa je bil najden fragment z njihovim grbom. Gre za tri običajne sulične konice, na ravnih podaljških konic pa je videti nekaj, kar bi lahko bile tri čepeče ptice. Simbol treh ptic (kasneje pa treh križev) pa so Pečenki uporabljali za svoj notarski znak. Notar je bil tudi oče Ulvina oz. Wolfganga Attemsa, ki je bil kot prvi povzdignjen v plemiški stan. Attems-Petzensteini bi lahko tako bili vsaj posredno dediči prvotnih Pečenkov, ki so se odselili na Braniško. S tem v zvezi je verjetno tudi jalovo početje ljubljanskega škofa Janeza Tavčarja, rojaka iz Štanjela, ki je prišel leta 1582 v Rihemberg, sedanji Branik, preganjat luterane. Med njimi je našel kar štiri s priimkom Pečenko: Štefana, Luko in dva Primoža. Čeprav so vztrajali pri obhajilu pod dvema podobama, škofov predlog za izgon deželni vojvoda ni upošteval. Na cesarskem dvoru je pač tedaj deloval vplivni Andrej grof Attems. Tudi ni znano, ali je bila izterjana denarna kazen, ki jo je izrekel škof. Pečenkovi bi se morali premisliti, ali pa plačati 50 goldinarjev. Tedaj je bila to vrednost 50 svinj ali 8 volov. Apostolskemu vizitatorju se ni trudil pomagati niti aktualni lastnik braniškega gradu, grof Lovrenc Lanthieri. Na spoštovanje Pečenkovih konec koncev kažejo ne nazadnje grajski poslovni odnosi, pa tudi poroka Karoline Furlani z grofom Karlom Friderikom Lanthierijem leta 1864. Nevesta je bila namreč hči Jožefe, rojene Pečenko.

Fotogalerija

Lokacija

Informacije

Avtor besedila

Drago Kolenc

Ključne besede

PLEMIŠKE RODBINE

Datum objave

07.12.2018 13:22

Zadnja sprememba

06.12.2018 18:20

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam