Tobačna tovarna od 1918 do 1950
V prvi Jugoslaviji je bila do 1928 ljubljanska tobačna tovarna izmed vseh v kraljevini največja, a centralizirana monopolna uprava v Beogradu je dajala prednost pri razvoju južnim delom kraljevine, kjer je rasel tobak. Preberi več
V ljubljanski tobačni tovarni so uporabljali makedonski, hercegovski, drinsko-moravski in vojvodinski tobak, po 2. svetovni vojni pa so v Vrbi na Gorenjskem organizirali in uredili poskusne nasade tobaka. Pred 2. svetovno vojno so med drugim izdelovali cigare znamk Regalitas, Trabuko, Britanika, Operas, Kuba-Portoriko, Viržinjol, Brazilke, Portoriko, kratke domače, od cigaret pa so na tržišče dajali znamke La Favorite, Princeses, Egiptiš III, Damen, Sport, Operske, od 1936 pa še Neretvo, Moravo, Zeto, Ibar in Dravo.
Med 2. svetovno vojno je italijanski okupator tobačno tovarno vključil v italijanski tobačni monopol. Iz ljubljanske tovarne so odpeljali mnogo novih strojev in večino zalog tobaka.
9. marca 1945 so bili določeni objekti tobačne tovarne poškodovani zaradi bombne eksplozije na Tržaški cesti. Po koncu vojne sta sledili dolgotrajna temeljita obnova industrijskih in upravnih prostorov in posodobitev proizvodnje.
Po končanem italijanskem okupacijskem obdobju je uprava tovarne oblikovala upravni odbor Samostojne monopolne uprave v Ljubljani. Po osvoboditvi in koncu vojne je Tobačna tovarna Ljubljana poslovala v sestavu Uprave državnih monopolov v Beogradu, nato je bila leta 1946 razglašena za podjetje splošnega državnega pomena, leta 1950 pa je prešla v republiško pristojnost.
Med 2. svetovno vojno je italijanski okupator tobačno tovarno vključil v italijanski tobačni monopol. Iz ljubljanske tovarne so odpeljali mnogo novih strojev in večino zalog tobaka.
9. marca 1945 so bili določeni objekti tobačne tovarne poškodovani zaradi bombne eksplozije na Tržaški cesti. Po koncu vojne sta sledili dolgotrajna temeljita obnova industrijskih in upravnih prostorov in posodobitev proizvodnje.
Po končanem italijanskem okupacijskem obdobju je uprava tovarne oblikovala upravni odbor Samostojne monopolne uprave v Ljubljani. Po osvoboditvi in koncu vojne je Tobačna tovarna Ljubljana poslovala v sestavu Uprave državnih monopolov v Beogradu, nato je bila leta 1946 razglašena za podjetje splošnega državnega pomena, leta 1950 pa je prešla v republiško pristojnost.
Kazalo
- Tržaška cesta v Ljubljani
- Promet po Tržaški cesti
- Vič
- Tobačna tovarna Ljubljana
- Kino Vič
- Književnik Tone Seliškar s Tržaške ceste 17
- Spomeniki znanstvenikov na Tržaški cesti 25
- Stan in dom ob Tržaški cesti
- Narta studio
- Tovarna kemičnih izdelkov Ilirija
- Knjižnica Prežihov Voranc
- Gimnazija Vič
- Osnovna šola Vič
- Viška župnijska cerkev sv. Antona Padovanskega
- V zbirki uporabljeni viri in literatura