Šindra – pozabljena strešna kritina Ribniške doline
Povzetek: Prispevek predstavi zgodovino izdelovanja lesene kritine – skodle, na območju Ribniške doline. Vse do začetka 20. stoletja je na tem območju prevladovala slamnata in lesena kritina. Z odprtjem Opekarne v Ribnici pa se je trend gradnje in kritja streh korenito spremenil in z njim tudi arhitekturni videz stavbne dediščine. Prispevek ponuja zgodovinske vire, ki se navezujejo na obrt, obravnava pa tudi izdelavo kritine. Skodle v zgodovinskih virih med prvimi omenja polihistor Janez Vajkard Valvasor v slavnem opisu jezera na Veliki gori. Omenjena pa so tudi v različnih graščinskih arhivih. Prvič so javnosti predstavljene nekatere fotografije, ki dokazujejo prisotnost skodel na obravnavanem območju vse do danes.
Ključne besede: skodle, stavbarstvo, etnologija, dolenjska, Ribnica
Bivalni prostor naših prednikov je bil odvisen od narave in prostora. Osnovni del bivališča je bila streha – zaklon, iz katerega se je kasneje dvignila hiša. Strešna kritina je danes nekaj samoumevnega, nekoč pa so na izbor primerne kritine vplivale človeku dane surovine.
Preberi večNa Slovenskem so bile hiše najpogosteje prekrite s slamo, pred prihodom industrijsko izdelane opečne strehe pa tudi s skodlami, o katerih bomo govorili. Leseno kritino danes ohranjajo in obujajo predvsem na Gorenjskem in Koroškem. Znano je, da je bila kritina nekoč razširjena tudi na območju Kočevske in Notranjske, kjer je bila izdelava skodel tudi že podrobno raziskana (Šarf, 1976). Vmes leži Ribniška dolina. Kakšna je ribniška zgodba o izdelovanju skodel – šinder, kot ji pravijo v Ribnici? Terenska in arhivska raziskava na to tematiko je bila izvedena v letu 2020 z namenom dokazati prosotnost kritine v preteklem in sodobnem času.
Fotogalerija
