Zemljevid  
Sežana kot središče sežanske občine Preberi več
"Sežana je danes središče sežanske občine in največje naselje na Kraški planoti.
Kraška planota je sestavljena iz apnenčastih skladov in se strmo dviga iznad Tržaškega zaliva. Z njim se Jadransko morje najgloblje zajeda v Evropo. Suhe doline dajejo planoti značilno razgibanost in valovitost.
Sežana leži na 368 metrih nadmorske višine in je vpeta med hriboma Tabor (484 m) na severu in Malo Planino (489 m) na vzhodu. Le slabih deset kilometrov je oddaljena od morja.
Zanjo je značilno submediteransko podnebje. Suha, vroča poletja trajajo od konca junija do začetka septembra. Skozi Sežanska vrata vleče severovzhodni veter, ki mu rečemo burja. Poleti izsušuje razgreto zemljo, pozimi pa znaša sneg v zamete in skupaj z žledom lomi drevje. Južni in jugozahodni vetrovi, imenovani jugo ali mornik, prinašajo več vlage.
Kras na površini nima vodotokov. Ti so poniknili v votlikavo podzemlje. Domačini so se prilagodili naravnim danostim in z veliko truda in vloženega dela ohranjali rodovitno prst – jerino ali terro rosso. Kjer je te dovolj, so domačini posadili vinsko trto ali uredili njive. Drugod prevladujejo obsežne gmajne s štrlečimi skalami. Pokrajina je polna dolin, vrtač in vhodov v podzemni, jamski svet.
Skozi Sežanska vrata so vodile trgovske poti iz zaledja proti morju. Ob vznožju Planine se je razvilo strnjeno naselje Vas in ob Taboru Gradišče. Med obema naseljema je nastal Britof, ki se je širil ob glavni poti. Domačini so izkoristili bližino Trsta, velikega potrošniškega središča, kjer so lahko prodajali mleko, teran, pršut in kmetijske pridelke. Ugoden geografski položaj Sežane je narekoval trgovanje z blagom, ki so ga tovorili tovorniki in kasneje prevažali furmani. Pretok blaga je pospešil gradnjo sodobnih komunikacij. Domačini so tudi tu znali izkoristiti priložnost z nudenjem gostinskih in drugih storitev furmanom in kasneje sodobnim prevoznikom v suhozemnem terminalu.
Tako je Sežana postala stičišče narodov in kultur. Na vagonih znamenitega Orient ekspresa se je poleg imen Paris-Istambul bohotilo tudi ime Sežane.
Prometni in blagovni tokovi so prinašali nove ideje in dajali utrip gospodarskem in kulturnem razvoju kraja.
Ob vsej tej živahnosti pa so Sežanci izgrajevali sebi lastno bivalno, gospodarsko in kulturno okolje in ga ohranili vsem težavam navkljub." (Skrinjar, 2006, str. 21)

Fotogalerija

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam