Zemljevid  

Savinjski pust

Pustna dediščina in tradicija je na Slovenskem skoraj tako pestra kot dežela sama. Malo da ne, je imela vsaka vas nekoč svoj način pustnega šemljenja in šegavosti.

Preberi več
Med pustnimi šegami je veliko takih, ki so bile nekdaj povezane s prehodom v novo rodno obdobje oziroma nov koledarski cikel prehoda iz zime v pomlad. Tega so naši predniki vedno praznovali tako, da so se našemili. Menili so namreč, da bodo tako bliže duhovom, ki oživljajo naravo in prinašajo rodovitnost. Skozi časse je večina teh navad zavedno izgubila, le v nekaterih krajih, kot so naprimer Brkini, Drežnica in Dobro polje na Dolenjskem, so se stare navade kontinuirano razvijale in se tako ohranile do danes. Drugod po Sloveniji pa imamo bolj ali manj opravka le še z različnimi interpretacijami zgodovinskega spomina in sodobnega časa, ki daje pustnemu šemljenju in šegam različno vrednost in namen.

V Savinjski regiji gre za skupek različnih načinov pustnega praznovanja, ki je ponekod še vedno močno prepleten z lokalno identiteto. Pojavnost te je geografsko zastopana tako, da njem vpliv raste sorazmerno z oddaljenostjo od Celja. Med tem, ko lahko v Celju opažamo povsem sodobno, splošno znano karnevalsko dogajanje s povorko, le ta v Mozirju močno temelji na tradiciji in lokalni dediščini. Podobno lahko opažamo tudi v Žalcu, ki je po svojem pustnem dogajanju bolj podobno Celju in na Vranskem, kjer tako kot v Mozirju pustno dogajanje povezujejo z lokalno kulturno dediščino in z zgodovinskim spominom.
Pustna povorka ali karneval kot mu pravimo je skupna lastnost vseh omenjenih mest. Danes je to poleg različnih maškarad, ki jih organizirajo gostilne in lokali, osrednja predstavitev pustnih šem. Hkrati pa pomeni sprehod pustnih šem skozi mesto simbolni prehod iz zimskega v pomladni čas, ki kliče k prebujanju iz spanja vseživlje. Še pred časom je bilo v navadi, da so pustne šeme hodile od hiše do hiše in voščile dobro letino. Navada je bila bolj razširjena na podeželju, a jim tudi v mestih ni bila tuja. Danes le še v redkih krajih hodijo po hišah voščit »mastnega pusta«, pa še to bolj otroci, ki dobijo na takšen način kakšno sladkarijo več. Danes je torej razkazovanje pustnih šem osredotočeno na pustni karneval.
Savinski pust nima tipičnih ali tradicionalnih pustnih šem, ki bi ohranjale prvotno namembnost, kot jo imajo naprimer brkinski škoromati ali ptujski kurenti. Pustno šemljenje je tu bolj povezano s pustno šegavostjo. Takšno vlogo šemljenja lahko zaznamo v Mozirju, kjer že 120 let domuje Pust Mozirski in pa na Vranskem kjer v zadnjih letih pustno dogajanje vodijo Generali Vranarji. V Savinjski regiji lahko zato bolj kot tradicionalne pustne šeme, opažamo že skoraj teatersko maskiranje, ki osvetljuje, kritizira ali napeljuje na aktualno dogajanje v družbi. Takšno maskiranje po navadi ni omejeno zgolj na posameznika, pač pa v njem sodelujejo večje skupine z velikimi pustnimi rekviziti, ki so okrašeni družbeni temi, ki jo osvetljuje maska, primerno. Savinski pust je torej, bolj kot ogledalo preteklosti, refleksija sedanjosti. Kljub temu, da kot takšen ne odganja več zime in vošči rodovitnost, pa vseeno ohranja svoj prvotni simbolni pomen težnje k spremembam-od zime k pomladi iz slabšega v boljše življenje.

Uporabljen vir: Razstava Savinjski pust v Muzeju novejše zgodovine Celje leta 2012 v avtorstvu Sebastjana Webra.

Fotogalerija

Lokacija

Informacije

Kategorije

etnologija

Ključne besede

pust, PUSTNI OBIČAJI

Datum objave

05.02.2015 01:00

Zadnja sprememba

04.02.2017 08:27

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam