Ribnica v Valvasorjevem času

Janez Vajkard Valvasor (1641–1693), vsestranski polihistor, je s posebnim čutom in predanostjo orisal podobo tedanje Kranjske ter današnjega širšega slovenskega ozemlja. Opravil je izjemno delo, po mnenju mnogih neprecenljivo. Njegovo največje življenjsko delo Slava vojvodine Kranjske zato še danes velja za naše najpomembnejše interdisciplinarno delo in temeljni kamen slovenskega zgodovinopisja ter slovenstva nasploh. Valvasor se je med svojim raziskovanjem in popisovanjem Kranjske ustavil tudi v Ribniški dolini, najverjetneje med letoma 1678 in 1679.

Njegove zapise iz slovenskega prevoda Slave vojvodine Kranjske sem razdelil na šest poglavij. Geografski oris Ribniške doline obsega opis zemljepisnih, živalskih in rastlinskih značilnosti doline ter opis vasi. Objavljen je bil v prvi knjigi Slave vojvodine Kranjske. Sledijo opisi ribniškega trga z gradom, ortneškega in breškega gradu, ki so bili objavljeni v tretji knjigi. V četrtem poglavju sledi opis ribniške fare s tedanjimi podružničnimi cerkvami, ki ga je Valvasor objavil v drugi knjigi. Šesto poglavje prinaša pripovedno izročilo, ki je bilo prav tako objavljeno v drugi knjigi. Pri pisanju poglavji sem poskusil ohraniti njegovo slogovno vrednost besedil, zato v njegova besedila vsebinsko nisem posegal. Nekatera poglavja so smiselno združena iz različnih delov besedil, ki so bila razdeljena po različnih poglavjih. Besede, ki so današnjemu bralcu nejasne, sem pojasnil v oglatem oklepaju. Na koncu posameznega poglavja sem v oglati oklepaj zapisal svoje komentarje o vsebini.

Preberi več

K posameznim poglavjem sem dodal bakrorezne upodobitve, ki so bile prvič objavljene v knjigi Topografija sodobne vojvodine Kranjske (1679). K bakroreznim podobam sem vključil še slike njegovih skic, ki so bile zbrane v njegovi skicirni knjigi. Skice so o bile osnova za nastanek poznejših bakrorezov. Dodana sta tudi grba Ribnice in ortenburških grofov, ki sta bila v barvni izvedbi prvič objavljen v Veliki grbovni knjigi (1687–1688).

Podobno obravnavo Ribniške doline sta v širšem obsegu šele nekaj stoletji pozneje ponovila Anton Lesar v svojem delu Ribniška dolina na Kranjskem (1864) in Anton Skubic v knjigi Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine (1940, izdana leta 1976). Ribniška dolina je bila obravnavana tudi v delu Bogomila Gerlanca in Izidorja Moleta Kočevsko (1956). Leta 1982 je ob 900-letnici domnevno prve omembe Ribnice izšel zbornik Ribnica skozi stoletja, najnovejša obravnava pa je leta 2007 izdan katalog Ribnica, veličina majhnosti avtorice Marine Gradišnik. Valvasorjeve zapise o Ribniški dolini sem v skrajšani obliki in brez vsebinskih komentarjev objavil že leta 2013 v ribniškem občinskem glasilu Rešeto.

Fotogalerija

Lokacija

Informacije

Avtor besedila

Domen Češarek

Kontaktne osebe

Domen Češarek

Datum objave

20.03.2017 08:07

Zadnja sprememba

20.03.2017 11:34
Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam