Zemljevid  

Rezervne vojaške bolnišnice

Vse strniške bolnišnice so bile podrejene Poveljstvu cesarsko kraljevih bolnišnic v Strnišču pri Ptuju, čeprav so vojaško, ekonomsko in administrativno delovale samostojno. Štab avstrijske vojaške uprave z generalom na čelu je bil nastanjen v strniškem gradu.

Preberi več
Rezervne vojaške bolnišnice so bile opremljene z elektriko, vodo in kanalizacijo. Med njimi je bila napeljana ozkotirna železnica za transport ranjencev. Največ ranjencev je prišlo iz vzhodnega bojišča, s fronte v Karpatih (Čehi, Slovaki, Madžari, Poljaki). Vse bolnišnične barake niso bile ves čas polno zasedene.

Vsaka rezervna bolnišnica je imela operacijsko sobo, ordinacijo in zdravniško sobo. Vsaka je  skrbela le za oskrbo tam nastanjenih ranjencev. Za bolnike so skrbeli avstrijski in češki zdravniki ter bolničarke Rdečega križa  in šolske sestre z Maribora. Zaradi vedno večjega števila ranjencev ter številnih infekcij, kužnih epidemij in bolezni, je medicinskega osebja stalno primanjkovalo. Za zdravljenje ranjencev je bilo potrebno zagotoviti tudi medicinske instrumente, sanitetni material, zdravila in cepiva. Prvi medicinski instrumenti so prispeli v Strnišče maja leta 1915, laboratorij za infekcijske bolezni so dobili 6. septembra 1915, čakali pa so še na zobozdravstveni laboratorij in rentgenski aparat z rentgenologom.

Večina rezervnih vojaških bolnišnic je ležalo severno od proge Ptuj-Pragersko. Kompleks rezervne bolnišnice Mlada Boleslava je bil edini, ki je ležal južno od železniške proge. To je bila edina skupina barak, ki je bila zgrajena posebej za potrebe bolnišnice. Namenjena je bila bolnikom z infekcijskimi boleznimi, predvsem obolelim s tuberkolozo. Sestavljalo jo je 16 barak s 1197 ležišči in z ostalim taboriščem, razen oskrbe z vodo in elektriko, ni bila povezana. Ograjena je bila z žično ograjo in iz vseh štirih strani obdana z borovim gozdom. V okviru bolnišnice je bil tudi bakteriološki oddelek, dve mrtvašnici, nekaj gospodarskih in administrativnih objektov (kuhinja, pralnica, kopališče za hidroterapijo, upravna stavba ter barke za osebje) ter zelenjavni vrt in vrtni nasad. Mlada Boleslava je obstajala v Strnišču najdlje, od avgusta 1915 do konca 1. sv. vojne.



Lokacija

Informacije

Avtor besedila

Melita Zmazek

Ključne besede

20. stoletje, Kidričevo, krajevna zgodovina, prva svetovna vojna, rezervne vojaške bolnišnice, Strnišče, TABORIŠČA

Datum objave

20.10.2011 16:28

Zadnja sprememba

09.10.2018 09:56

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam