Zemljevid  

Promet v slovenski prestolnici skozi 20. stoletje

»Prvi avtomobil, v lasti barona Antona Codellija, se je po poročanju Slovenskega naroda v Ljubljano pripeljal leta 1898. 6. septembra 1901 je po ljubljanskih ulicah začel redno voziti tramvaj, v letih 1907/08 pa so v Ljubljani našteli zgolj nekaj več kot deset avtomobilov in 22 motornih koles. Po drugi svetovni vojni se je začel nagel vzpon avtomobilizma. Prometnemu vrvežu se je 6. oktobra 1951 pridružila 4'3 km dolga poskusna trolejbusna proga, ki je potekala od Gospodarskega razstavišča do Ježice. Mesto Ljubljana je leta 1956 dobilo tudi svoj prvi semafor, leta 1963 pa so se v središču Ljubljane pojavili parkirni prostori in kolesarnice. S splošno uveljavitvijo avtomobilov in avtobusov je promet korenito posegel v podobo prestolnice in njene bližnje okolice. Treba je bilo zgraditi novo prometno infrastrukturo in ta je povzročila širjenje mestnih ulic. Mesto se je začelo spreminjati v mesto cest in parkirišč, nemalokrat na račun rekreacijskih površin.«

(A. Zupanec Bajželj: Po ljubljanskih ulicah. Prometni vrvež ljubljanskih ulic 20. stoletja = Through Ljubljana streets. Traffic in Ljubljana in the 20th century. Ljubljana : Muzej novejše zgodovine Slovenije 2016)

Tako o ljubljanskem prometu 20. stoletja preberemo v uvodu razstavnega kataloga fotografij na to temo, ki ga je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije.

V zbirki bomo prikazali prometne prizore iz prestolnice in njene okolice s pomočjo razglednic, fotografij in starejših publikacij ter časopisnih člankov iz zbirke Slovanske knjižnice.

Ljubljanski promet je bil v 20. stoletju zelo živahen. Pred drugo svetovno vojno so se po cestah in ulicah vozili s kočijami in kolesi ter cizami. Tramvaji podjetja Električne cestne železnice (ECŽ) in prvi avtomobili so povezovali središče z ljubljanskimi predmestji.
Po letu 1945 je bilo prometa v mestu vedno več in postajal je težko obvladljiv.

Preberi več

Tramvaje so do konca leta 1958 zamenjali trolejbusi (trole), pozneje pa današnji avtobusi, »zelenci«. Vedno več je bilo težkih tovornjakov, pa tudi kolesarjev. Da bi lahko učinkovito uredili tolikšen promet, so sklenili postaviti semaforje: prvi je bil leta 1956 postavljen pred Delavskim domom na Gosposvetski cesti.

Ljubljanska mestna oblast se je veliko ukvarjala s prometno problematiko. Lotili so se reševanja problema ljubljanskega vozlišča, gradili podvoze pod železniškimi progami (Celovška, Titova, Šmartinska cesta in drugje) in trasirali nov potek železniških prog. Po novih stanovanjskih soseskah so gradili garažne hiše, znamenite triplekse po načrtu arhitekta Savina Severja. V začetku 60. let so v prestolnici odprli prvo podzemno garažno hišo.

V 21. stoletju je promet še veliko gostejši. Trendi gredo v smer manj motornih vozil v središču mesta, zato na obrobjih urejajo parkirišča za avtomobile po načelu »parkiraj in se pelji«, da bi se v center vozili z javnimi prevoznimi sredstvi. V središču prestolnice pa urejajo območja skupnega prometnega prostora, kot na primer na Slovenski cesti.

Lokacija

Informacije

Avtor besedila

Gašper Hudolin

Kontaktne osebe

Hudolin, Gašper

Spletni naslov

http://www.mklj.si

Ključne besede

MESTA, MESTNI PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA, PROMETNA SREDSTVA

Datum objave

25.01.2018 07:39

Zadnja sprememba

25.01.2018 11:09

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam