Priimki in hišna imena v krajevni skupnosti Škofja vas

Že vrsto let se ukvarjam z etimologijo, to je vedo, ki preučuje izvor besed. V nekem trenutku me je začelo zanimati, od kod izvirajo priimki in hišna imena kraja, v katerem sem odraščala. Doma sem iz Šmarjete pri Celju. To je primestno naselje med Celjem in Vojnikom in leži, z izjemo nekaj hiš, na desnem bregu reke Hudinje. Sodi v krajevno skupnost Škofja vas in zdelo se mi je, da je področje ravno prav veliko, da ga raziščem. Celotno nalogo si lahko ogledate tukaj. V fotogaleriji si lahko ogledate vsa imena.

mag. Andreja Tkalec

Preberi več

Pričujoča raziskava prinaša zbirko vseh priimkov v naši skupnosti, urejeno po abecedi, in razlago njihovih pomenov.

Na razvoj in obliko besed, tudi imen in priimkov, vpliva narečje, v katerem so te besede nastale. Zaradi tega predpostavljam, da bom v lokalnih priimkih našla precej značilnosti narečja, ki mu pripadam.

Govor mojega kraja sodi k srednjesavinjskemu narečju, ki je del štajerske narečne skupine. Vanjo spadajo še zgornjesavinjsko narečje s solčavskim govorom, srednještajersko narečje, južnopohorsko s kozjaškim govorom, kozjansko-bizeljsko in posavsko narečje.

Srednjesavinjsko narečje z upravnim središčem v Celju sega od Smrekovca in Motnika na zahodu do Slovenskih Konjic na vzhodu in od Mislinje na severu do Čemšeniške planine, Mrzlice in Tolstega vrha na jugu. Obsega območje ob srednji Savinji v porečju Bolske, Pake in Hudinje.

O priimkih

Veda o osebnih lastnih imenih je antropomastika, osebna lastna imena pa se z mednarodno besedo imenujejo antroponimi. Osebno ime ali antroponím je beseda ali več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje oz. določevanje posameznega človeka (osebe). Osebno ime je lastno ime človeka. Ime dobijo ljudje (otroci) ob rojstvu oz. krstu. Osebna imena imajo navadno po dva dela: ime v ožjem pomenu besede, rojstno (krstno) ime, in družinsko ime, tj. priimek (obojih je lahko tudi po več).

Priimki segajo daleč v preteklost; v srednjeveški Italiji so se npr. pojavili že v 9. stoletju, najprej med plemstvom, nato v mestu, najkasneje pa so se uveljavili na podeželju. Pri nas se v urbarjih iz 15. in 16. stoletja že pojavijo prvi "priimki", ki kažejo bodisi na poklic nosilca "priimka", njegove značajske poteze ali posebnosti ali pa na posebnost ali značilnost kraja prebivanja. 

V vsakem primeru so ti priimki postali dokaj stalni in so se nato včasih še stoletja držali hiše ali kmetije, ne pa tudi oseb, ki so jo na tak ali drugačen način zapustile. Tako je ostalo še v 17. in 18. stoletju. Eden prvih slovenskih raziskovalcev matičnih knjig, Maks Goričar, je ugotovil, da tedaj "niso še vsi ljudje pri nas imeli osebnega (rodbinskega) vzdevka. To so bili večinoma ljudje, ki niso bili stalno naseljeni, niti sicer navezani na grudo, posestvo, hlapci, dekle, zlasti taki, ki niso izšli iz kmečkih rodbin, rokodelci, najemniki in gostači. Poslednje vpisujejo matice za inquilini, incolae, drugod, zlasti v hribovskih župnijah, za oferje. V hribovitih krajih so bila večja posestva, tu so kmetom pomagali, proti plačilu v naravi in stanovanju v koči, tako imenovani gostači ali oferji in tako posebno tu nahajamo mnogo ljudi brez rodbinskega imena ... Utegnilo se je pripetiti, da je ta ali oni svoj priimek izgubil, ko je moral s kmetije na oferijo, saj se je mnogo priimkov držalo bolj hiše kot pa rodu". 

V terezijanski in jožefinski dobi, torej v času druge polovice 18. stoletja, pa se osebe brez priimka pojavijo le še redko; samo z imenom je bil le tu in tam označen kak star berač. Ljudje pa so vse bolj pogosto svoj priimek, ki so ga dobili kot "popotnico" svojih staršev, obdržali ne glede na svojo življenjsko usodo. Tako se vse bolj pogosto pojavljata dva priimka; priimek, ki ga je oseba dobila po očetu ali po materi (nezakonski otrok), ter priimek, ki se je vezal na hišo in je veljal za t.i. "vulgarno", domače ali hišno ime (Korošec = Čepl). 

Tudi hišna ali vulgarna imena so postajala manj nedotakljiva in z zamenjavo priimka v določeni hiši se že v naslednji generaciji ponavadi zamenja tudi hišno ime. Domačij, v katerih so konec 18. in v začetku 19. stoletja imeli še isti priimek kot domače ime, je bilo malo; v povprečju pri vsaki peti ali šesti hiši. Do konca 19. stoletja je to število še močno upadlo, tako da so bili taki primeri že prave izjeme. Na podeželju se prvotna hišna imena niso tako hitro pozabljala in običajno ljudje še danes poznajo isto domače ime kot pred 150  leti, čeprav se je medtem priimek v hiši zamenjal že petkrat ali večkrat.

Hišna imena, tudi domača ali vulgarna imena, so imena, ki so jih uvajali ljudje sami in ne oblasti, kot je bilo pri priimkih. Nastanku hišnih imen so botrovale iste navezne okoliščine kot pri priimkih (osebna imena, stan, krajevna imena, vzdevki ...). Težko je določiti, kaj je bilo prej, hišna imena ali priimki, zagotovo pa je možno trditi, da so nekakšna imenovanja (oseb, hiš, kmetij) morala obstajati že pred priimki, saj so sosedje le tako lahko povedali, o kom govorijo. To so bila imena, ki so se držala hiše, kmetije, domačije oziroma hišna imena. Razvojno jih je težko opredeliti, saj so nastajala tudi po tem, ko je gospodar že dolgo časa nosil drugačen priimek.

Hišna imena so živa še danes, predvsem na podeželju, v kmečkem okolju, in pogosto ostanejo pri hiši, ne glede na to, da se v njih menjavajo gospodarji z različnimi priimki.

Lokalni priimki z razlagami

Najmanjša upravna enota, v kateri živim, je krajevna skupnost Škofja vas. Obsega pet krajev: Prekorje, Runtole, Škofja vas, Šmarjeta in Zadobrova. Poiskala sem vse priimke, ki se trenutno uporabljajo v teh krajih, jih razvrstila po abecedi, v oklepajih dodala jezikoslovno fonetično zapisano žensko obliko priimka, ponekod pa sem zraven navedla tudi hišna imena. Slednjih na žalost ni veliko, ker gre za mlada primestna naselja, kamor se ljudje še vedno priseljujejo. Stare kmetije so v glavnem propadle ali pa so bila zemljišča prodana novim lastnikom. Informatorke za hišna imena so bile stare ženice iz teh krajev (ponekod morda niti ne gre za hišna imena, ampak za stare priimke); mladi hišnih imen ne poznamo več oziroma jih hiše sploh še nimajo.

Celotno nalogo si lahko ogledate tukaj. V fotogaleriji si lahko ogledate vsa imena.

Lokacija

Informacije

Avtor besedila

mag. Andreja Tkalec

Kontaktne osebe

Robert Ožura

Ključne besede

HIŠNA IMENA, OSEBNA IMENA, ETIMOLOGIJA

Datum objave

03.08.2017 15:05

Zadnja sprememba

10.08.2017 09:33
Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam