Zemljevid  

Transportna sredstva

Za razvoj in konkurenčnost senovskega premogovnika je bil odločilen razvoj transportnih poti na relaciji rudnik – Rajhenburg.

Preberi več

Železnica separacija Senovo–Rajhenburg

Velik pomen za rešitev oddaljenosti premogovnika od transportnih poti je pomenila izgradnja železnice med separacijo na Senovem in železniško postajo v Brestanici. V nasprotju s prvotnim načrtom, ki je predvidel gradnjo 5 km dolge normalnotirne proge (1435 mm), so v letih 1918–1921 zgradili ozkotirno železniško progo (632 mm) s tunelom skozi hrib pod sv. Mohorjem. Po progi so do leta 1953 vozile parne lokomotive, ko so jih zamenjale trolej lokomotive. Proga je bila v uporabi do 90. let 20. stoletja, ko je bil promet na progi ustavljen, premog pa so odtlej prevažali s kamioni. Porodila se je ideja o ohranitvi železnice v turistične namene, vendar ni bila realizirana in leta 1997 so progo demontirali.

Žičnica Reštanj–separacija Senovo

V letih 1920 – 1922 je potekala izgradnja žičnice med separacijo na Senovem in površinskim kopom na Reštanju. Celotna dolžina žičnice je merila 2000 metrov. Po njej so z Reštanja prevažali premog, v obratni smeri pa jamski les in drugi material. Žičnica je obratovala do nesreče leta 1936, ko je zaradi že vzpostavljene cenejše jamske transportne poti niso obnovili.

Železnica Ravne– separacija Senovo

Leta 1923 so začeli z izgradnjo izvažalnega rova na področju Raven. Leta 1935, ko  je prišlo do preboja jamske zveze podkopnega rova v Ravnah z jamo na Reštanju, so pričeli z izgradnjo železnice med rovom na Ravnah in separacijo na Senovem, ki je po prekinitvi delovanja žičnice leta 1936 prevzela nalogo žičnice. Vleko na progi so opravljale parne lokomotive. Za glavni prevoz po jami in do separacije so uvedli jamske vagone s prostornino zaboja 1.000 litrov, ki so jih kasneje nadomestili z vagoni s prostornino 1.300 litrov. Te nove vagone so poimenovali »bulič«. Za prevoz lesa v jamo so uporabljali t. i. »cicke«, za uporabo pri zunanjih delih so uporabljali železne prekucnike »kare«. Progo so elektrificirali leta 1951 in parne lokomotive so nadomestile trolej lokomotive. Temu je sledila elektrifikacija jamskega prevoza, ki je zamenjal t. i. »dizlovke«.

Rudniški jaški

Ob prehodu s površinskega na jamsko pridobivanje premoga je bila potrebna izgradnja jaška na Reštanju, ki je omogočal dvig premoga na površje ter dostavo materiala v jamo. Prvi jašek s strojnim prevozom so zgradili v letih 1925-26, stolp nad 100 metrskim jaškom je bil sprva lesen, v letih 1950-58  pa so jašek poglobili, nad ustjem jaška pa zgradili zidano strojnico in betonski stolp.

Jašek so zgradili tudi na področju Zakla, ki je deloval v letih 1940-1959, s prekinitvijo v letu 1944, ko so ga začasno onesposobili borci XIV. divizije.

Fotogalerija

Informacije

Avtor besedila

Urška Šoštar

Ključne besede

Senovo, PREMOGOVNIKI, TRANSPORT, OZKOTIRNE ŽELEZNICE

Datum objave

13.03.2018 13:12

Zadnja sprememba

12.03.2018 11:03

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam