Zemljevid  

Pravljice v rokopisni zapuščini Gašperja Križnika

Pravljice in povedke, ki so se ohranile z zapisi Gašperja Križnika, so zapisane v narečju in različnih stilih. Jezik zapisov je ne le narečen, pač pa tudi odsev tedanjega časa in še posebej pripovedovalcev pravljic. Križniku so namreč pravljice in povedke pripovedovali neizobraženi ljudje iz bližnje in daljne okolice: dekle, hlapci, celo berači pa tudi obrtniki in njihovi vajenci. S tem ne postavljamo vrednostne sodbe, pač pa gre za dragoceno dejstvo, ki priča o tem, kako in kje je pravljica živela.

Križnik je pred pozabo rešil čez 230 pravljic. Mnogo motivov je že znanih, čeprav so zapisani v drugi različici. Nekateri motivi pa so posebni. Veliko je čudežnih pravljic, v katerih najdemo sončne princese, steklene gore, zlate ptiče, zlate kobile, okamnele brate, zlobne čarovnike, živalske pomočnike in pojoča drevesa. Veliko pravljic je nekoliko robatih v izrazu in motivu, saj roparji, ravbarji, hudobni graščaki, hudiči, ljubosumni lovci, zmaji in prebrisani tatovi ubirajo poti izven dovoljenega in škodujejo drugim, kar se dogaja še danes, le škodoželjnežem in hudobiji rečemo drugače. Skratka, vpetost v širši, evropski prostor kaže na živo povezanost zapisanega pravljičnega gradiva s pravljično tradicijo, ki se kaže tudi pri drugih narodnih pravljicah, a v Križnikovih pravljicah najdemo tudi odseve domačega okolja.

Naj bo tako ali drugače, pravljice so ohranjene in z njimi tudi namen Gašperja Križnika.

mag. Breda Podbrežnik Vukmir

Preberi več

~*~

O polžu. (Arhivska številka: ŠZ 3/135)

On je bil zelo močan, na Ločici so ga klali potlej pa dobro godlo skuhali in pa turen pobarvali, ko je še sedaj rudeč; v Žavcu je pa trg razmeknil de je tako lepo široko po njem; v Celi je pa mestne urate ven vergel še sedaj jih nimajo; na Tehari je pa vsako hišo pod en hrast postavil, kakor jih še sedaj imajo. Druga pa:

V Motniku so ga imeli zmerom prikleneniga pri premgari, in tedej ko so ga klali je toliko bilo krvi de je na Ločico pritekla in so žno turen pobarvali ko je še sedaj rudeč in pa tudi godlo kuhali. Šalivci še sedaj oprašajo: kje imate motničani polža prikleneniga; pred nekem časom se je marsikeri spekel s tem vprašanjem še celo po hrbtu jih je dobil. Sedaj imajo le za šalo in motničan odgovarja kako je bil Ljuti in močan de se ne smejo žnimi šaliti, tedej je sadaj motniška nagajivost polž.

Sedanji župan; Luka Bervar si je kupil škatlo polno majhnih polžev in na nih je en starec ko mlade vali. Župan ga tujcom ušali kaže in mu dada trške preveligije kot pravice polža in pri tem napijajo gosti Gosp. polžu de ima take pravice; drugi pa o negovih delih pripovedujejo, n. polževih.

Slovarček:

dada: daje; godla: gosta juha; premgari: pranger (sramotilni steber); turen: cerkveni zvonik

Fotogalerija

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam