Zemljevid  

V zadnjih dneh oktobra 1918, ko je vojna prenehala, je avstrijska vojaška uprava zapustila strniško taborišče.

Preberi več
V nezavarovanem taborišču je skupaj z nekaterimi hudimi bolniki ostal le slovenski zdravnik dr. Franc Toplak. V taboriščnih skladiščih je ostalo veliko blaga, raznih strojev in drugih naprav. Okoliško prebivalstvo, ki je zaradi vojne trpelo hudo lakoto in pomanjkanje, je vdrlo v barake in začelo odnašati zaloge hrane, perila, orodje, les in drugo opremo. Zato je Narodni svet v Ptuju, z namenom, da zaščiti premoženje v taborišču, v Strnišče poslal 30-50 mož narodne straže.
Novembra 1918 je taborišče v Strnišču prevzel v upravljanje Oddelek za socialno politiko Deželne vlade Slovenije. V opuščeno avstro-ogrsko vojaško taborišče so leta 1919 začeli naseljevati primorske begunce iz medvojnega taborišča v Brucku, leta 1920 pa so jugoslovanske oblasti dovolile, da so se v Strnišču naselili tudi ruski begunci (Donski in Krimski kadetski korpus).

Taboriščno naselje z barakami in njihovo opremo ter ozkotirno železnico, elektrarno in vodovodom je postalo zanimivo tudi za gospodarske načrte ptujskega vinskega trgovca in veleposestnika Franca Čučka. Ta je že leta 1919 kupil Helinovo strniško graščino in posestvo na katerem je stalo strniško taborišče, leta 1921 pa je od Deželne vlade Slovenije odkupil še barake in njihovo opremo ter napravil načrt za industrializacijo taborišča v Strnišču.


Fotogalerija

Lokacija

Informacije

Avtor besedila

Melita Zmazek

Kontaktne osebe

Melita Zmazek

Ključne besede

20. stoletje, BEGUNCI, Kidričevo, krajevna zgodovina, prva svetovna vojna, Strnišče, TABORIŠČA

Datum objave

20.10.2011 17:00

Zadnja sprememba

09.10.2018 09:57

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam