Učenke so ocenjevali komisijsko. Po končanem zimskem semestru so učenke dobile polletno obvestilo o napredku, po končani šoli pa zaključno letno izpričevalo.
Hišni red jedoločala voditeljica šole. To je bil vzgojni red zavoda, ki je urejal čas zaučenje, red v hiši in pri opravilih, vedenje do predstojnikov in medsebojno občevanje,obiske in izhode. Zaradi hujše kršitve hišnega reda je bila učenka lahko izključena.Ni podatkov, da bi se kdaj to zgodilo. Hišni red je v marsičem temeljil v redovniškihpravilih Običajnika, ki je strogo določal življenje in delo šolskih sester v njihovihustanovah.
Gojenkeso poleti vstajale ob petih, pozimi ob pol šestih, ob nedeljah in praznikih pauro kasneje. Prebujala jih je ena od sester, ki se je s tiho molitvijosprehajala med posteljami. Kuharska skupina, ki je zjutraj pekla kruh, jevstajala ob štirih, da je bil kruh za zajtrk že pečen. Za urejanje in higienoso imele na voljo pol ure. Po skupni kratki jutranji molitvi so ob 6. uri odšlek maši v kapelo. Po zajtrku je bil pouk v učilnici ali praktični pouk po posameznihskupinah. Pouk strokovnih predmetov, ki so jih poučevali zunanji predavatelji, jebil običajno v popoldanskih urah. Med učnimi urami so imele kratek odmor zaoddih in pripravo na naslednjo uro. Opoldansko kosilo je bilo v šolskijedilnici, z molitvijo pred in po jedi. Gojenke so jedle pri mizi s sestro, kijih je pri tem učila serviranja in pravil bontona. Vsak dan sta bila dva jedilnika.Prosti čas po kosilu je trajal eno uro, eno uro po večerji in pol ure sredipopoldneva. Ob nedeljah so učenke v spremstvu hodile na daljše sprehode vokolico: na Čatež, Primskovo, Šentlovrenc itn. Čas razvedrila je bil namenjenskupnemu druženju.
K odličnemu vzgojnemu redu so sestre naneprisiljen način spodbujale tudi z organiziranjem društva, katerega članice sobile vsakoletne gojenke. Društvo se je imenovalo Mlada kmečka gospodinja. Zadekleta je veljal oblačilni red: imele so svoje obleke, perilo in čevlje. Zadelo so bili obvezni predpasniki, v kuhinji bel, in ruta. Predvojne gojenke soimele svojo narodno nošo, ki si so jo začele šivati takoj po prihodu v šolo inso jo nosile ob svečanih prilikah. Sešile so: kiklo, predpasnik, ruto z resami,ošpetle – to je bela bluza z bogato nabranimi rokavi, dindlpa so dobile v hiši. Obiski so bili vsako prvo nedeljo. Prihajaliso tudi fantje deklet, ki so bile že zaročene. Obiskovalci so imeli na voljoposeben prostor, vedno so bili pogoščeni s kosilom.
Vir: Cecilija Žibert Banovinska kmetijsko-gospodinjska šola na Mali Loki pod vodstvom šolskih sester 1930-1945
