Nagrada z zamudo

Osnovni koncept je osta­jal vseskozi podoben, z manjšimi kozmetičnimi spremembami pa so razbijali časniku grafično enoličnost. Zaradi vloge informativnih medijev v »procesu družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja«, kot se je samoupravljanju takrat lepo reklo, so pri Novem tedniku večkrat izdali tudi posebne šte­vilke ali pa priloge k tedniku, v kate­rih so objavljali različne programe ali osnutke programov družbenopolitič­nih organizacij in sa­moupravnih interesnih skupnosti. Če­prav je bilo gradivo tiskano v viso­kih nakladah, si povprečen bralec s precej nezanimivo vsebino ni vedel veliko pomagati.
Kako je oblast v tistem času čutila potrebo po obveščanju svojih občanov, nam nazorno pokaže primer iz leta 1974, ko so Novi tednik prvič tiskali v nakladi 50.000 izvodov, od tega okrog 30.000 za vse zaposlene v celjski ob­čini. Objavili so »programe dejavnosti sa­moupravnih interesnih skupnosti in njihove finančne zahtevke za izved­bo dejavnosti«. Tudi tiskanje 90.000 izvodov posebne izdaje Novega ted­nika, v kateri je bil objavljen pro­gram dejavnosti samoupravne inte­resne skupnosti pokojninskega in in­validskega zavarovanja, je bil na­menjen »obveznemu« obveščanju za­poslenih. Podobnih akcij je bilo še več.