Zemljevid  

Mirno vojaki spite večno spanje: Gorenjska in Gorenjci 1914–1918

V letu 2014 in prihajajočih letih množično oživljamo podobe prve svetovne vojne. Mnogo jih je, z mnogo sporočili. A eno je enako – da se to ne bi več ponovilo. Tudi v Gorenjskem muzeju smo že zaradi tradicije, ki Gorenjsko povezuje s prvo svetovno vojno, stoto obletnico njenega začetka počastili z razstavo Mirno vojaki spite večno spanje: Gorenjska in Gorenjci 1914–1918 v gradu Khislstein. Preberi več
Poleti 1914 so tudi gorenjski fantje, nič hudega sluteč, odhajali na fronto. V Bohinju so tako mobilizirali štiri odstotke moškega prebivalstva. Fantje so mislili, da bodo do božiča doma, a ostali so na fronti. Iz Galicije so začela prihajati sporočila o mrtvih, domov so prihajali invalidi. Ženske so vodile kmetije, prevzemale so moška dela. Primanjkovalo je hrane, ki se je dobila le na nakaznice. Ko je maja 1915 Italija napovedala vojno, se je Gorenjska znašla v zaledju novega bojišča. Po železnici so dovažali vojaški material in vojaštvo. Reke vojnih ujetnikov so prihajale
na Gorenjsko. Vojaška oblast je pobrala celo cerkvene zvonove. A vojno so bíli vojaki, mladi fantje, z življenjskimi načrti, z družinami. Mnogi so vojno morijo preživeli, a veliko jih je za vedno ostalo na bojiščih.

Spominu na vojake sta bili posvečena občasna razstava in katalog Mirno vojaki spite večno spanje: Gorenjska in Gorenjci 1914–1918. Dr. Jože Dežman, mag. Barbara Kalan in Anja Poštrak so izpovedno muzejsko zgodbo pripravljali v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Ljubljana, Muzejem novejše zgodovine Slovenije in Zavodom za varstvo kulturne dediščine, OE Kranj. Tako je nastala celovita predstavitev tematike, saj so ob upoštevanju pisnih zgodovinskih virov, ob poglobljenih dognanjih nedavno preminulega ljubiteljskega raziskovalca Tomaža Budkoviča ter ohranjeni premični in nepremični dediščini prve svetovne vojne odprli še eno od dediščinskih poglavij, ki še ni zaključeno. Veseli tudi dejstvo, da je v ohranjeni dediščini prve svetovne vojne našla svojo identiteto tudi Občina Bohinj, ki je odkupila ohranjene predmete društva Mali vojni muzej. Ti bodo postali del nove stalne razstave v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. Posebna odlika razstave in kataloga pa je bilo nedvomno premišljeno oblikovanje Tjaše Štempihar in Ariane Furlan Prijon.

Vojna je v človekovem dojemanju niz žalostnih, nepotrebnih dogodkov. A med prvo svetovno vojno se je za Slovence zgodil pomemben dogodek. Na prvem medvojnem zasedanju parlamenta na Dunaju, ki ga je ob koncu leta 1917 sklical cesar Karel, je dr. Anton Korošec ob ostrem nasprotovanju najvišjih avstrijskih uradnikov prebral izjavo o združevanju južnih Slovanov v okviru monarhije. Izjava, imenovana majniška deklaracija, je sprožila vseslovensko gibanje, ki je pripomoglo k združitvi Slovencev s preostalimi južnimi Slovani. Majniška deklaracija je bila tako še ena stopnica na poti do slovenske samostojnosti in državnosti. Moramo ju spoštovati, na kar nas opozarjajo tudi muzeji z ohranjeno dediščino, muzejskimi zgodbami in z bogatim znanjem.

Bilo je potrebnih mnogo stranpoti, nešteto žrtev in bolečih začetkov v 20. stoletju, da smo spet ukrotili skrajno nasilje, ki se je razvilo avgusta 1914, in vzpostavili mirovno ureditev. Če je kje in kdaj ta ureditev ogrožena od znotraj ali od zunaj, smo še zmeraj dediči te vojne. Tudi Slovenci. Namen razstave je bil, da spodbuja k razmišljanju o dogodkih pred stotimi leti, o iskanju smiselnosti in poti k miru.

Besedilo je povzeto po prispevkih v razstavnem katalogu Mirno vojaki spite večno spanje: Gorenjska in Gorenjci 1914–1918 na straneh od 7 do 9, ki ga je leta 2014 izdal Gorenjski muzej.


Fotogalerija

Informacije

Ključne besede

2. gorski strelski polk, 27. domobranski pehotni polk, albumi fotografij, Bohinj, Budkovič, Tomaž, Čudež pri Kobaridu, FOTOGRAFIJE, Gorenjska, Gorenjski muzej, Kranj, Mali vojni muzej, Mirno vojaki spite večno spanje, MUZEJSKE ZBIRKE, POKOPALIŠČA, preboj pri Kobaridu oktobra 1917, prva svetovna vojna, RAZSTAVE, Reš, Katarina, Reš, Maks, SOŠKA FRONTA 1915-1917, SPOMENIKI, SPOMIN, vojaška obveznost, vojaška pokopališča, VOJNE ŽRTVE, zaledje, ŽRTVE

Datum objave

20.01.2015 00:00

Zadnja sprememba

20.01.2015 14:45

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam