Zemljevid  

Maks Fabiani in čipka za italijansko kraljico

Maks Fabiani (Kobdilj, 29. april 1865–Gorica, 14. avgust 1962) je pomemben zaradi svojega arhitekturnega in urbanističnega dela, malo znano pa je, da se je ukvarjal tudi s klekljano čipko oziroma vzorci zanjo. 

Preberi več

Po prvi svetovni vojni je Maks Fabiani kot ugleden arhitekt živel v Gorici. Vodil je povojno obnovo porušenih vasi v Posočju, predaval na liceju in bil dejaven v javnem življenju.

Leta 1922 sta Julijsko krajino obiskala italijanski kralj Viktor Emanuel III. in kraljica Jelena Savojska (hčerka črnogorskega kralja Nikole I.), ki sta se prišla predstavit lokalnim oblastem in novim podanikom. Goriška Kraljeva čipkarska šola, ki je delovala v okviru Zavoda za pospeševanje drobne obrti, je povabila Maksa Fabianija k risanju vzorca za čipko, ki bi jo podarili kraljici. Zasnoval je kvadraten prt (85 x 85 cm) z motivom krizantem. Izbor motiva postavlja vprašanja o njihovem simbolnem pomenu in domneva se, da je morda Fabiani z njim izrazil žalovanje za izgubljenim slovenskim ozemljem.

Krizanteme kot klekljana čipka so stiliziran motiv, ki verjetno izhaja iz Flandrije. Cvet je sestavljen iz različno dolgih polkrožnih lističev, izdelanih v širokem risu z notranjimi postavki z devetimi ali desetimi pari klekljev. Prva do sedaj znana čipka s krizantemami na slovenskih tleh je prav Fabianijeva čipka. Nekaj let mlajše so fotografije krizantem v ovalih iz Žirov.

Čipko za kraljico so izdelali v Čipkarski šoli Idrija, ki je tedaj, tako kot Čipkarski tečaj v Velikem Dolu, spadala pod Kraljevo čipkarsko šolo v Gorici. Sklekljalo ga je 14 učenk nadaljevalne šole v rekordnem času dveh dni. Vzorec ni ohranjen, zato se ne ve, ali je bila čipka izdelana v enem kosu ali so morda skupaj sešili več delov. Ohranjene pa so dopisnice med direktorjem Zavoda za pospeševanje drobne obrti Renatom Pensom in upravnico idrijske čipkarske šole Frančiško Sedej o predaji prta. Kraljici ga je v Gorici izročila učenka te šole, oblečena v gorenjsko narodno nošo.

S Kraljevo čipkarsko šolo v Gorici je Maks Fabiani še sodeloval. V letu 1923 je postal podpredsednik Zavoda za pospeševanje drobne obrti in predlagal je preoblikovanje vzorčnih predlog za čipke, ki bi se osvobodile dunajskega vpliva in prilagodile povpraševanju trga. Verjetno je Fabianijev razvojni program močno vplival na čipkarstvo na Goriškem.

Mojca Ferle

(Vir: Mojca Ferle: Krizanteme za italijansko kraljico je oblikoval Maks Fabiani)

Fotogalerija

Lokacija

Informacije

Avtor besedila

Neža Bandel

Datum objave

28.12.2016 15:59

Zadnja sprememba

27.12.2016 11:41

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam