Zemljevid  

Lovrenška govorica

Po narečjih delimo Pohorce v tri skupine: v mežiško narečje, severnopohorsko ali remšniško narečje in v južnopohorsko narečje. Vsa tri narečja se razlikujejo med seboj predvsem po izgovorjavi posameznih glasov ali naglasih besed.

Preberi več
V lovrenško kotlino so prišli prvi naseljenci s Koroške, ki so s svojim govorom najprej vplivali na lovrenški govor. Ta se je spreminjal tudi pod vplivom tujcev, ki so v različnih obdobjih prihajali v kotlino (Italijani, Čehi, Nemci"). Lovrenški govor se je razvijal na majhni, zaprti površini, prostorsko izolirani od Koroške zaradi okoliških hribov. Pravila uporabe tega jezika so se izoblikovala na domačih tleh in prenašala iz roda v rod preko ustnega izročila. Dnevno odhajanje iz kotline in vračanje domačinov je bilo do nedavna zelo malo, v zadnjih letih pa se je povečalo, zato se je tudi lovrenški govor obarval s pogovornim jezikom. Kljub temu ga naše babice še danes "ganc po lovrenško riežejo".
 
Pri govoru domačinov je zelo značilna majhna redukcija samoglasnikov. Posebej pridejo do izraza široki samoglasniki in njihove zamenjave. Tako npr. krava postane krova, koza - kaza in voda - vada. V jeziku je prisotnih veliko nemških ali pa ponemčenih besed in izrazov.

Z jezikom so povezana tudi imena, iz katerih lahko včasih sklepamo na poreklo prebivalstva, kje so se naselili ali od kod so prišli.

Fotogalerija

Lokacija

Informacije

Kategorije

jezikoslovje

Avtor besedila

Tadeja Gregorinčič, Jože Javornik

Kontaktne osebe

Jože Javornik

Ključne besede

jezikoslovje

Datum objave

22.06.2009 14:47

Zadnja sprememba

16.01.2019 12:28

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam