Zemljevid  

V črtici Listje (1914) Cankar opisuje jesenski večer na Rožniku, ko ob opazovanju redkih drevesnih listov, ki se še držijo vej, razmišlja o minljivosti življenja.

 
 
Preberi več

 

Mrak

Mračilo se je. Z mrakom pa se je zgrinjala gosta, vlažna, siva megla od vsepovsod. Prišla je kakor noč, nevidna in neslišna. Utonili so v nji hribovi nad Vrhniko, zalila je vso dolino pod grebenom, hladno in mokro, kakor roka bolnikova mi je dihnila v lica in nazadnje segla tudi v srce, da je bilo vse malodušno in potrto in da se je zbalo samote.

 

Troje listov

Konec veje se je stiskalo troje listov drug k drugemu. Tako se stiskajo otroci v temi. Tisti v sredi se je pričel zvijati in krčiti, stresel se je, nagnil ter neslišno, tiše kakor rosna kaplja zdrknil na tla.

Živeli so, doživeli – sladko življenje v ljubezni, dodeli nam ga bog!

 

Črno in golo

Črno in golo je strmelo visoko drevo v nebo, kakor silno razpelo na križpotu. Pod njim je bilo pokopališče. Na tisoče jih je ležalo tam, na tisoče drobnih trupel, črnih, zgrbljenih, trohnečih; strupena rosa iz megle je lila nanje.

 

Sova

Dišalo je po trohnobi, megla je tiščala na prsi. Stopil sem v hišo, da bi se napravil spat. Ali zaspati nisem mogel. Jokaje in krohotaje je skovikala sova, ki jo slišim plahutati pod svojim oknom vsako noč.

Fotogalerija

Lokacija

Informacije

Avtor besedila

Nataša Oblak Japelj

Kontaktne osebe

Nataša Oblak Japelj
mag. Tatjana Oblak Milčinski

Datum objave

14.11.2018 06:58

Zadnja sprememba

17.01.2019 08:39

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam