Zemljevid  

Lavoslav Schwentner - 'Brodnik slovenskega založništva'

Izjemno mesto v zgodovini slovenskega založništva ima Lavoslav Schwentner, ki je v najžlahtnejšem pomenu besedu uveljavil koncept knjige, kot celostne umetnine. Preberi več
Rodil se je leta 1865 na Vranskem. Po končani osnovni šoli v rojstnem kraju  je hodil na gimnazijo v Celje. Leta 1880 se je vrnil domov na Vransko in se doma učil knjigovodstva in korespondence. Z veseljem se je začel izobraževati za knjigotrški poklic, prakso je opravljal v knjigarni A. Storch in sin v Pragi. Leta 1887 je odšel v Nemčijo. Tam se je seznanil z delovanjem nemškega založništva in navezal poslovne stike s tamkajšnjimi založniki in knjigotržci. Sredi maja 1888 je prevzel knjigarno Andreja Levaka v Brežicah. Julija 1898 je odprl lastno knjigarno – podjetje v Ljubljani, kamor se je tudi za stalno preselil.
Na Prešernovi ulici (današnji Čopovi) je imel Schwentner poslovne prostore. K njemu so zahajali mnogi pomembni slovenski možje, umetniki in kulturniki; med njimi je bil vsekakor najpomembnejši pisatelj Ivan Cankar. 
Marca 1927 leta je bil z ukazom Njegovega Veličanstva Kralja odlikovan za zasluge z redom Sv. Save IV stopnje. Leta 1938 se je založnik upokojil in se po drugi svetovni vojni preselil z ženo v svoj rojstni kraj Vransko. Umrl je leta 1952 in oba z ženo sta pokopana na ljubljanskem pokopališču Žale.
L. Schwentner je bil uspešen in spreten trgovec in zelo izobražen, razgledan in razumen človek. Bil je pošten in zaveden Slovenec, zato so k njemu tudi zahajali in se nanj opirali predstavniki slovenske moderne (Cankar, Murn, Župančič, Kette, Aškerc … ). Seveda pa L. Schwentner ni bil omejen na izdajanje knjig samo osrednjim predstavnikom moderne. Izdajal je tudi dela Alojza Kraigherja, Ivana Prijatelja, Frana Milčinskega, Rada Murnika in drugih.
Še posebno poslovno in prijateljsko sodelovanje je potekalo med Schwentnerjem in Cankarjem. Pravzaprav je Schwentner postal njegov »stalni založnik«. Cankarju je izdal več kot dvajset knjig. Izmenjala sta si tudi vrsto pisem, predvsem v dunajskem obdobju, saj sta se takrat manj videvala. (Moravec, 1991)
Slovenska založniška dejavnost je bila pred delovanjem Lavoslava Schwentnerja bolj skromna. Zato upravičeno velja za utemeljitelja sodobnega založništva pri nas. Njegova dejavnost obsega dvesto izvirnih slovenskih knjig, kar za tisti čas ni bila mala stvar. Poleg tega je veljal za »dvornega založnika slovenske moderne«. Brez njegove naklonjenosti se krog slovenskih pisateljev in pesnikov moderne ne bi mogel tako uspešno in hitro uveljaviti. 
Seveda ne smemo pri tem prezreti pionirjev založništva, kot so Jožef Blaznik, Kleinmayr & Bamberg, Andrej Gabršek, Janez Krajc, Slovenska matica in Mohorjeva družba.

Ena od temeljnih značilnosti njegovega založništva je bila, poleg skrbi za izvirno slovensko knjigo, skrb za zunanjo podobo slovenske knjige. Zaradi tega je bilo založništvo veliko dražje, vendar je Schwentner v tem rad ustregel avtorjem s posebnimi željami. Tudi sam si je želel lepše in primerne zunanje podobe knjig. Običajno se je obračal na slikarje in druge umetnike (Jager, Jakopič, Grohar, Jama, Smrekar ... ).
Pomembna veja njegovega založništva je bilo izdajanje otroških knjig. Do začetka 20. stoletja je bila ta zvrst na Slovenskem zapostavljena. Z nastopom Schwentnerja se je število teh izdaj močno povečalo. Založnik jim je namenjal posebno skrb pri opremi in besedilih.
Posvečal se je tudi glasbenim publikacijam in v njegovi bibliografiji lahko najdemo preko 45 glasbenih tiskov. Vrhunec je bila vsekakor revija Novi akordi, ki je izhajala od leta 1901 do 1914.
Pri Schwentnerju ne moremo mimo njegovega strokovnega knjigotrškega dela. Imel je idejo o izobraževanju založnikov, prodajalcev v knjigarnah in kupcev in leta 1900 je začel izdajati informativno glasilo Slovenska knjigarna. Izhajalo je kot priloga Ljubljanskega zvona. Skrbel je za oglaševanje knjig v knjigotrških katalogih. Bralce je obveščal o novostih tudi z letaki, obvestili in razglednicami ter v časopisju.
Večino svojih izdaj je tiskal pri Antonu Slatnarju v Kamniku. Bil je eden redkih založnikov, ki je v knjige zapisal, da si pridržuje pravico do prevajanja in uprizoritev.
»Pred odprtjem Schwentnerjeve knjigarne je bilo na naših tleh kar nekaj slovenskih in priseljenih založnikov, vendar upravičeno velja za prvega sodobnega slovenskega založnika. Oblikovanje slovenske knjige je dvignil na evropski nivo in s tem vplival na vse kasnejše založnike do druge svetovne vojne. Prav zaradi sodelovanja z avtorji slovenske moderne, še posebej z Ivanom Cankarjem, ga cenimo kot pomembnega kulturnega delavca, ki je razširjal slovensko besedo in ponudil bralcem lepe knjige.« (Glavan, 2012) 

Lokacija

Informacije

Spletni naslov

www.rav.sik.si

Ključne besede

L. Schwentner, ZALOŽNIKI, ZALOŽNIŠTVO

Datum objave

04.12.2014 14:38

Zadnja sprememba

30.12.2014 08:50

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam