Zemljevid  

Kranjska industrijska družba d. d.

Kranjska industrijska družba (KID) d. d. je bila ustanovljena leta 1869.   Po prvi svetovni vojni so večino njenih delnic kupile italijanske banke, kar pa jugoslovanskim oblastem, zaradi napetih odnosov  z Italijo, ni ustrezalo. Zato so bile zainteresirane, da bi iz strateških razlogov KID prešla v roke domačega kapitala. Edini podjetniki v Jugoslaviji, ki so  prišli v poštev za njen nakup, so bili Westni, ker  so edini imeli  potrebni kapital, hkrati pa so za to imeli tudi poslovni interes. Dotlej so namreč železno pločevino, iz katere so v svoji celjski tovarni izdelovali emajlirano posodo, morali uvažati iz tujine, z nakupom KID pa bi lahko pločevino začeli proizvajati v njeni jeseniški železarni.

Preden pa so se Westni odločili za nakup delnic KID, je Avgust Westen po zaupnih strokovnjakih in vodilnih metalurgih dal obrate jeseniške železarne oceniti in tehnično pregledati. Čeprav je pregled pokazal, da imajo obrati zastarele naprave in da bi za njihovo posodobitev bile potrebne milijonske investicije, se je Avgust Westen leta 1929 za odkup delnic KID kljub temu odločil.   Vsota, ki so jo za 61.000 delnic plačali italijanskim bankam, v poslovnih knjigah sicer ni zabeležena, se pa ocenjuje, da je kupnina znašala približno 65 milijonov dinarjev.  Z nakupom KID so poleg njenih metalurških obratov na Jesenicah v roke Westnov prišli tudi njeni rudniki železove rude v Topuskem na Hrvaškem in v zahodni Bosni.

Preberi več

Železarna (jeklarna) na Jesenicah je bila tehnično zastarela, poleg tega pa tudi ni imela plavžev, zaradi česar je bila odvisna od tujega grodlja in starega železa. Avgust Westen se je dobro zavedal, da mora takoj pristopiti k njeni tehnični modernizaciji, zato je z njo začel že leta 1930.  Pri tem  se je zgledoval  po  nemških železarnah v Porurju. Izvedba modernizacije bi potekala v treh etapah. V okviru prve etape so nameravali izvesti reorganizacijo proizvodnje pri obstoječih napravah, vendar z novo strojno opremo; v drugi etapi je bila predvidena izgradnja modernih plavžev; v tretji etapi pa so nameravali postaviti nov obrat nekje ob Savi ali Donavi v notranjosti države v bližini rudne baze.  Stroški predvidenih investicij so bili preračunani na 150 milijonov dinarjev. 

Prvi dve fazi načrtovane modernizacije jeseniške železarne je Avgustu Westnu in vodstvu KID kljub gospodarski krizi, ki je prizadela tudi železarstvo, uspelo do začetka druge svetovne vojne v celoti izpeljati. Največjo pridobitev je predstavljala izgradnja modernih plavžev, ki so jeseniški jeklarni zagotavljali surovo železo, hkrati pa so lahko uporabili železovo rudo, ki so jo pridobivali v lastnih rudnikih. S tem je Avgust Westen Kranjsko industrijsko družbo oziroma njeno jeseniško železarno ne le rešil pred možnim propadom, ampak ji je tudi zagotovil nadaljnjo perspektivo. Poleg Avgusta Westna sta bila za uspešno poslovanje KID najbolj zaslužna njena tehnična ravnatelja inž. Leo Dostal (v obdobju 1930–1938) in dr. inž. Herman Klinar (v obdobju 1938–1945). 

Fotogalerija

Lokacija

Informacije

Kategorije

gospodarstvo

Avtor besedila

Dr. Milko Mikola

Kontaktne osebe

Robert Ožura

Ključne besede

INDUSTRIJA, tovarna

Datum objave

26.08.2019 11:08

Zadnja sprememba

03.09.2019 09:29

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam