Zemljevid  

Kopriva

Majhna, a zanimiva kraška vas Preberi več
"Kopriva leži ob cesti med Štanjelom in Dutovljami. Je strnjena kraška vas na rahlo vzpetem hribu, ki sega do višine 282 metrov. Območje je značilno kraško, ki pa zaradi ozelenitve navidezno izgublja vidne kraške značilnosti. In zgublja tudi svoj kmečki značaj, ko so se tod ljudje preživljali v glevnem s kmetovanjem in kamnoseštvom. Kmetijske površine prebivalci izkoriščajo večinoma le še za lastne potrebe. Njive so v glavnem v dnu plitkih dolov in vrtač in po vmesnih pobočjih. Poljščine, kot so krompir, žito, krmilne rastline, so skoraj opustili, razširili pa so vinograde tam, kjer je razmeroma globoka prst, deloma kremenica, deloma jerina. Pridelujejo v glavnem teran, pa tudi nekaj belega vina. Pašniki so na severni strani vasi, a živinoreja je povsem izumrla. /.../
Borov gozd je na Kalužah in onstran Kremenjaka. Na Kremenjaku je opuščen kamnolom kraškega marmorja, ki ima še velike zaloge. Kamen so tu lomili od leta 1900 s presledkom do leta 1961.
V okolici najdemo nekaj kraških jam, ki dokazujejo, da se kulturna krajina lahko razmeroma hitro spremeni; mnogo počasneje pa se spreminja naravna krajina, zlasti značilni kraški pojavi. Severozahodno od Koprive je velika vrtača Obršnjak, blizu nje pa Slepa jama, v kateri so našli posebno vrsto jamskih polžkov. Na vzhodni strani, proti Brjem, je 70 metrov globoko Koprivsko brezno. /.../
Cesta, ki vodi skozi Koprivo, je zelo stara, saj je to del poti, ki je iz davnine povezovala Vipavsko dolino in Gorico z morjem prek Vogelj in Zgonika. Po določitvi nove meje leta 1947 je dobila večji pomen njena povezava s Sežano. Cesta seveda ni bila taka, kot je današnja. Nekoliko boljši klanec so v letih 1820 ? 1930 razširili in cestišče obložili s suhozidi. V jeseni leta 1957 so obcestne zidove porušili in cestišče razširili, čez čas pa še asfaltirali. Sredi vasi se odcepi cesta v Brje, ki je vedno spadalo k Koprivi.
Devetnajstega julija 1906 je tod mimo stekla bohinjska železnica, ki je prinesla našim krajem precejšnje spremembe. Železniško postajo je Kopriva dobila šele, ko je bila z novo državno mejo prekinjena proga Dutovlje ? Opčine in so v letih 1947 in 1948 zgradili odcep proge Kreplje ? Sežana.
Vas je strnjena in se deli na Dolenji in Gorenji konec. Ni velika. Prvi zapis o vasi je iz leta 1200 in navaja pet kmetij. V franciskejskem katastru iz leta 1822 je navedeno, ' ... da je v Koprivi 75 stanovanjskih hiš, ki so zidane s kamenjem in malto, večinoma krite s kamnitimi skrilami, le redke so krite s strešniki ali slamo, in so dovolj udobne za potrebe kmečkega prebivalstva. Vsak kmet ima še s kamnja zidano gospodarsko poslopje, ki je pokrito s slamo...' /.../ Leta 1861 je Kopriva štela 59 hiš in 67 gospodinjstev. Po štetju iz leta 2002 je v vasi še 82 hiš, a le 60 jih je stalno naseljenih. /.../
Kakor se je spreminjalo število hiš in število prebivalcev, so se spreminjale tudi hiše in imena vasi, pravzaprav njihov zapis. V različnem obdobju najdemo nekoliko drugačen zapis imena Kopriva, na primer: De Coprew (leta 1200), Choprivae (leta 1316), Koppriw (leta 1499), Copriva (leta 1647)." (Cencič, 2010, 40 ? 42)

Cerkev sv. Elije iz l. 1802 ima enega lepših prezbiterijev na Krasu, obkrožajo jo lipe, kostanji in spomenik generalu Borojeviću. Spominska plošča je posvečena pilotu Josipu Križaju, junaku španske republikanske vojske in borcu NOB. Kopriva je tudi rodna vas pisateljice Branke Jurca. Na severni strani se nahaja več globokih vrtač in ostanki jave Rove, kjer so še pred petdesetimi leti pridobivali znan koprivski kamen. Ob cesti je obnovljen kal in na obeh koncih vasi stojita pila.

Fotogalerija

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam