Zemljevid  

Kočevarjeva ulica

Kočevarjeva ulica v Celju povezuje Teharsko in Kidričevo cesto. Ulica je dobila ime po Štefanu Kočevarju – zdravniku, narodnem buditelju in pobudniku ustanovitve Narodne čitalnice v Celju. Preberi več
Kočevar je bil rojen 14. avgusta 1808 v Središču ob Dravi. Po končanem osnovnem šolanju v domačem trgu in gimnaziji v Mariboru je nadaljeval šolanje v štajerskem glavnem mestu Gradcu. Ko je v graškem liceju leta 1829 zaključil študij filozofije in pet let kasneje na Dunaju promoviral medicino, je kot zdravnik najprej kratek čas služboval v Celju, nato pa od leta 1836 kot »okrajni fizik« (zdravnik) v Podčetrtku. Leta 1851 se je ponovno vrnil v Celje in v mestu ob Savinji ostal vse do smrti. Upokojil se je leta 1881, od leta 1877 pa se je lahko ponašal z nazivom cesarskega svetnika.
Že med študijem v Gradcu se je odločil za slovensko idejo, po odhodu na Dunaj pa je vseskozi vzdrževal stike s štajerskimi domoljubi in študenti na graški univerzi: Jurijem Matjašičem, Franom Miklošičem in Oroslavom Cafom. Bil je velik prijatelj Stanka Vraza in ko ga je ta navdušil za ilirizem, je postal poleg Muršca njegov najtesnejši sodelavec na Štajerskem. V dramatičnih revolucionarnih časih 1848/49 si je Kočevar prizadeval za tesnejšo povezanost med Slovenci in Hrvati, zato so ga člani graškega društva Slovenija izbrali za svojega zastopnika na prvem zasedanju novega hrvaškega (hrvaško-dalmatinsko-slavonskega) sabora, ki se je sestal 5. junija 1848 v Zagrebu. Tako na zasedanju hrvaškega sabora kot tudi na shodu v Poljčanah sredi avgusta istega leta je zbrane navduševal za narodne zahteve, vendar ni imel uspeha. Neuspešen shod v Poljčanah je Kočevar opisal tudi v Celskih novinah. V celjskem časniku je objavljal tudi druge članke, kot na primer »Mi, Slovenci, ne moremo se čisto svobodno deržati«, v katerem je zavrnil očitke Nemcev o panslavizmu štajerskih Slovencev.
Izjemna narodna zavest in politična aktivnost sta ga postavili na čelo političnega in narodnega življenja Slovencev v Celju in Savinjski dolini. Bil je glavni pobudnik ustanovitve Narodne čitalnice v Celju in od ustanovitve v letu 1862 do leta 1877 tudi njen predsednik. V 60. letih je bil tudi član celjskega občinskega odbora, a je leta 1865 zaradi poskusov nemške večine v odboru, da izrine slovenščino iz celjske mestne osnovne šole, demonstrativno izstopil.
Uspešno je deloval tudi na strokovnem področju, saj je izpod njegovega peresa nastal znanstveni spis Slovenska mati, v katerem je popisal pravilne postopke o ravnanju z nosečnicami in porodnicami.

Fotogalerija

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam